Ponikva, 25. 9.2020 – V sredo, na predvečer praznika rojaka blaženega Antona Martina Slomška, se je skupina 40 Slomškovih častilcev, med njimi tudi precej prvoobhajancev in nekaj birmancev, podala z lučkami na pohod od Sloma pa do cerkve sv. Martina na Ponikvi. Pot je bila sproščena in v znamenju zahajajočega sonca in luči.
Ko so prispeli na ploščad pred cerkvijo, so jih pozdravili tudi pritrkovalci iz Smlednika pri Medvodah. Pritrkovalce po Sloveniji slišimo še redko, medtem kot je bilo včasih pritrkavanje bolj pogosto. Pritrkavanje je posebna zvrst prazničnega in slovesnega zvonjenja, ki je slovenska tradicija. Že ime “pritrkavanje” pove, da kembelj zvona na krilo ne udarja, ampak obenj trka. Kakor je za glasbo značilno, tako velja tudi za pritrkovanje, da lahko pritrkovalec spreminja ritem in dinamiko s pojemanjem in naraščanjem. Izvor pritrkavanja še danes ni znan. Najbrž izvira iz časa turških vpadov. Takrat so zvonovi služili predvsem za opozarjanje pred napadi Turkov. Verjetno so tako nastale nove melodije, ki so se prenašale iz roda v rod. Melodije se po pokrajinah zelo razlikujejo. Pritrkavanje je zelo zahtevno skupinsko muziciranje in zahteva številne vaje in dolgoletno prakso.
Sledila je še sv. maša, pri kateri sta sodelovala tudi nekdanji Ponkovški župnik g. Miha Herman in naddekan iz Rogatca g. Andrej Grobelnik. Med mašo so se spomnili Slomška, velikega domoljuba in se mu priporočali za uslišanje prošenj, še posebej za zdravje. (Tjaša Ferlež)