Šentjur, 8. 2. 2025 – Slovenci smo edini evropski narod in verjetno eden izmed zelo redkih, ki praznuje praznik kulture. Kultura je tista, ki nas je uspešno postavila med suverene evropske narode. Njej se moramo zahvaliti za obstanek jezika, lepopisja, glasbe, umetnosti … Zato so šentjurski organizatorji dogodkov pred nekaj leti stopili skupaj in prireditve, ki se odvijajo točno na Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, povezale v en sklop prireditev – šentjurski kulturni meni. Že zaradi imena sklopa – šentjurski meni, pa imajo dogodki poleg kulturne note, še eno skupno točko – obiskovalce postrežejo z okusnim obrokom.
Kulturni meni se je začel v Gorici pri Slivnici, kjer so obiskovalce poleg recitiranja prešernovih pesmi, postregli z zajtrkom, nadaljevali pa so z vodenjem po dveh fotografskih razstavah. Območna izpostava JSKD Šentjur je za kosilo postregla z vodenjem po razstavi Leopolda Murna, ki ga domačini poznajo po imenu Foto Poldek. Razstavo je pred vhodom v šentjursko farno cerkev postavil Pokrajinski muzej Celje s pomočjo Občine Šentjur. Uvodoma pa je zbrane pozdravil novi vodja izpostave JSKD, Jure Godler. Poudaril je pomen kulture pa tudi ljudi, ki so za sabo pustili številne fotografije tistega časa.
Po razstavi pa je obiskovalce vodil kustos Pokrajinskega muzeja Celje in avtor razstave Jože Rataj. Kljub temu, da je razstava že nekaj časa postavljena, pa pravo piko na i, da primerno vodenje. Obiskovalci dogodka pa so na fotografijah spoznali tudi številne domačine. Za kulturni vložek pa je poskrbela Komorna skupina diatoničnih harmonik Glasbene šole Šentjur, pod mentorstvom učitelja Francija Kolarja. Za konec pa je organizator poskrbel še za en bombonček – obiskovalci so se lahko fotografirali pred originalnim platnom in preprogo iz ateljeja Foto Poldka.
Fotografije kot pričevalci preteklosti
Na malico pa je bilo potrebno iti na skrajni jug naše občine – na Planino pri Sevnici, kjer so si obiskovalci lahko ogledali razstavo ljubiteljskega fotografa in nadorožnika Alfonza Juršeta. Ta je v prehodu iz 19. v 20. stoletje ustvaril številne fotografije Planine in njene okolice in portrete Planinčanov. Njegovo zbirko steklenih plošč je iz pozabe rešil zdravnik Janez Šmid. Juršetova zbirka je zanimivo fotografsko gradivo, ki je krajevno in časovno zelo raznoliko in obsega kar 3553 negativov v obliki starih fotografskih plošč. Po razstavi, ki ima po novem stalni prostor v hiši, kjer domuje KS Planina pri Sevnici in že razstavi Kozjansko žari in Muzejska zbirka Planina – Etnološka zbirka Šmid, je obiskovalce doživeto popeljala Saša Krofl. (Jure Godler)
