V noči iz 27. oktobra na 28.oktober smo prešli na zimski čas in premaknili kazalce za 1 uro nazaj (ob 3. uri zjutraj smo kazalce premaknili na 2. uro). S tem smo pridobili eno uro spanja.
Premik je v Sloveniji v veljavi od leta 1982, ideja o premiku ure pa je nastala zaradi želje in potrebe po varčevanju z energijo. Obdobje poletnega časa se začne zadnjo nedeljo v marcu ob 2. uri 00 minut 00 sekund po srednjeevropskem pasovnem času tako, da se ura premakne za 60 minut naprej in se čas ob 2. uri 00 minut 00 sekund računa kot 3. ura 00 minut 00 sekund.
Obdobje poletnega časa se konča zadnjo nedeljo v oktobru ob 3. uri 00 minut 00 sekund po poletnem času tako, da se ura pomakne za eno uro nazaj in se čas ob 3. uri 00 minut 00 sekund računa kot 2. ura 00 minut 00 sekund.
Od kod ideja o poletnem času?
Avtor ideje o premiku ure je ameriški izumitelj in državnik Benjamin Franklin, ki je leta 1784 v Pariškem žurnalu objavil esej o varčevanju z dnevno svetlobo. On si je sicer varčevanje zamislil na malce drugačen način, kot ga izvajamo danes. Ker so pomladi dnevi daljši in jutra prej svetla, je po smiselni logiki predlagal, da morajo ljudje prej leči spat in zato tudi prej vstati. S to idejo ni želel dejansko posegati v čas in ga premikati, vendar samo vplivati na navade ljudi, kar je verjetno tudi bolj smiselno.
Prvi, ki so, med prvo svetovno vojno, prav zaradi potrebe po varčevanju z energijo, posegli v čas in uvedli t. i. poletni čas, so bili Nemci. S tem se je prvotna ideja Franklina malce preoblikovala, saj se je namesto prilagajanja ljudi prilagodila kar ura sama. Nemcem je kmalu sledila Velika Britanija in druge države. Nato je po vojnem obdobju ukrep malce “zamrznil” in se zopet uveljavil v času naftne krize v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. V Jugoslaviji je bil poletni čas v uporabi od leta 1982 in s tem tudi v Sloveniji. Sicer pa poletni čas poznajo v približno 70 državah sveta, vendar premik ure ni usklajen. V Evropi uporabljajo poletni čas vse države razen Islandije.
Vedno več pa je kritikov, ki ne podpirajo premika ure, saj so zadnje raziskave pokazale, da kljub temu, da naj bi bil glavni razlog za premik ure prihranek energije, se njena poraba celo povečuje. Poleg tega pa ima premik ure tudi nekatere druge, ne prav prijetne posledice na človeški bioritem. (vir www.silcportal.si)
