Šentjur, 4. 2. 2024 – Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v prvem nadstropju stavbe – kjer domujeta med drugim upravna enota in občina Šentjur odprl Varuhov kotiček. Kotiček vsebuje stojalo na vidnem mestu, kjer so na voljo zloženke in brošure o delu Varuha človekovih pravic. Fukcija Varuha je neodvisna državna institucija, ki v Sloveniji deluje od leta 1995 in je znak razvite družbe. S to gesto pa bodo predstavili, kaj dejansko lahko varuh stori za občanke in občane in tudi česar ne more storiti. “Gradivo je podano v analogni obliki, ker veliko ljudi nima dostopa in ne zna uporabljati modernih tehnologij,” je uvodoma pojasnil Peter Svetina.
Varuhu lahko občani, ki mislijo, da so jim kršene človekove pravice, oddajo tudi pisno pobudo na prednatisnjenem obrazcu. Izpolnjen obrazec je potrebno poslati na urad varuha, na vse pobude pa tudi odgovorijo. Če ugotovijo nepravilnosti, lahko organom predlaga, naj ugotovljeno kršitev ali nepravilnost odpravijo, svetuje kako naj jo odpravijo ali celo zahteva povrnitev škode. Obravnava pa kršitve, ki so mlajše od enega leta. “Zavedati se moramo, da naše pravice sežejo do tega, ko trčijo ob pravice drugega,” je še povedal Svetina. Šentjurski kotiček je že 60. varuhova točka v Sloveniji. “Največ kršitev zaznamo zaradi arogance oblasti, ko je kršeno načelo dobrega upravljanja. Ko se dejansko lokalna in državna oblast odmika od prebivalstva in ljudje niso vredni niti odgovora,” je še dodal Varuh človekovih pravic.
“Z Varuhom sva se pogovarjala o stanju v občini. Povedal sem mu tudi o stvareh, s katerimi se v občini tudi trenutno ukvarjamo in se nanašjo tudi na določene pravice. Potrebno pa se je zavedati tudi dolžnosti na katere premalo po mojem mnenju tudi opozarjamo,” je dodal še župan Občine Šentjur, mag. Marko Diaci.
Kaj varuh pokriva?
Temeljno poslanstvo institucije Varuha človekovih pravic je, da bdi nad tem, da različni organi v Sloveniji pri svojem delu spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine posameznikov in skupin. Preiskuje nezakonito in nepravilno delo državnih organov (upravna enota, center za socialno delo, davčna uprava, inšpektorati, ministrstva, državni zbor in drugi oblastni organi), organov lokalne samouprave (občina, občinska ali mestna uprava in drugi občinski organi) ter nosilcev javnih pooblastil (javne agencije, zbornice z obveznim članstvom itd.).
Varuh prejema pritožbe ljudi, ki menijo, da so policisti ali drugi državni uradniki z njimi ravnali nespoštljivo oziroma da način obravnave ni bil ustrezen. Nanj se obračajo tudi nezadovoljni posamezniki, ki menijo, da so bili diskriminirani, ali pa jim organ krši na primer pravico do zdravega življenjskega okolja. Varuh človekovih pravic tovrstne pobude posameznic in posameznikov temeljito preuči in ustrezno odreagira.
Ne more pa reševati zasebnih sporov med dvema ali več osebami. Če ste se sprli s sosedom, vam Varuh ne more pomagati rešiti tega spora. Niti ne more vašemu delodajalcu, če je zasebnik, sporočiti, da je ugotovil, da vam krši pravice. Varuh namreč nima neposrednih pristojnosti v zasebnih razmerjih in do zasebnih družb, lahko pa o zatrjevanih kršitvah obvesti pristojne inšpekcije oziroma organe. (Jure Godler)