Šentjur, 2. 12. 2023 – “Moja pesem ni le moja pesem,” se besede Karla Destovnika Kajuha, ki se je leta 1922 rodil v Šoštanju. Že v rosnih letih življenja se je v Kajuhu zbudila žilica po literaturi pa tudi politična aktivnost. Svoja dela je objavljal pod številnimi psevdonimi. Iz celjske gimnazije je bil izključen zaradi širjenja komunističnih idej, zato je nadaljeval šolanje v Mariboru. V partizanih kjer je napisal verjetno najbolj znano pesem – Pesem XIV. divizije. Pozimi leta 1944 je padel pod streli okupatorja, slabih deset let kasneje pa so pesniku podelili red narodnega heroja in s tem je postal edini slovenski kulturnik s tem priznanjem.
V Ipavčevem kulturnem centru Šentjur so recitatorji Ljubitejskega gledališča Petra Simonitija Celje in Mešani pevski zbor Orfej Celje, pripravili akademijo v čast pesniku ob obeležitvi njegove 101-letnice rojstva. Recital so izvajalci v lanskem decembru ob obeleževanju 100-letnice rojstve Kajuha že izvedli v Celju. Tokrat so se z recitalom v sklopu Maistorvega dne, ki ga obeležujemo 23. 11. in pa Kajuhovem letu, ki ga je na pobudo ministrstva za kulturo razglasila Vlada RS predstavili tudi pri nas.
Ohranjajmo spomin
Uvodoma je zbrane pozdravila Darja Jan, predsednica Domoljubnega društva Franjo Malgaj Šentjur. “Danes se bomo spominjali vseh mladih fantov in mož, ki so v boju za domovino in v upanju za boljši jutri mnogi izmed njih darovali svoje življenje. Zato bodimo ponosni na svojo domovino in ohranjajmo spomin na vse tiste, ki so nam to omogočili,” je uvodoma povedala Janova.
“S pesnikom danes slavimo pravičnost in ljubezen ter hkrati proslavljamo njegovo 101-letnico rojstva,” je povedal Andrej Hribernik, eden od recitatorjev. Kajuha so strokovnjaki označili kot izpovedovalca časa in nadčasovne človečnosti. “V pesniških delih Karla Destovnika Kajuha se tako kot v njegovem življenju prepletajo občutljivost, uporništvo, borbenost in vera v pravičnejšo družbo. Bil je pozoren na socialne razlike,” je povedal Hribernik. Skupaj z recitatorji Srečkom Mačkom, Sonjo Mlejnik, Svitom Stišovičem, Lado Ščurek in Janezom Turnškom, so prebirali njegove pesmi.
Nekaj od teh pesmi pa so tudi uglasbili, kjer so v spremljavi MePZ Orfej, ki ga vodi Matevž Pušnik, dožitevto v zapeti obliki zapela Jana Kvas in Lovro Tacol. Za scenarij prireditve, izbor Kajuhovih pesmi in vezno besedilo pa je poskrbela Jana Kvas, pevka šansonov, profesorica. Poskrbela je tudi za uglasbitev skladb, ki so jih zapeli skupaj z zborom. (Jure Godler)
