Dramlje, 20. marec 2014 – Svetniška skupina Slovenske demokratske stranke v občinskem svetu Občine Šentjur je v Dramljah organizirala okroglo mizo z naslovom Podjetništvo in gospodarski razvoj. Gostili so zanimive goste:
Japca Jakopina, solastnika podjetja Seaway d. o. o.. Jakopin je snovalec jadrnic, s končano medicinsko fakulteto, doktor kardioloških znanosti, ki za sebe pravi, da ni manager, temveč industrijski oblikovalec. Skupaj z bratom Jernejem sta na samostojno pot razvoja jadrnic stopila leta 1983. Danes delajo le za tuje tržišče.
Franca Jagra, solastnika podjetja JAGROS d. o. o. Jager je bil leta 2013 ocenjen kot 17. najbogatejši Slovenec, ki je svojo prvo trgovino odprl pred četrt stoletja v Rogaški Slatini. Danes je pred otvoritvijo že 31. trgovine in se spogleduje tudi s tujimi trgi.
Franca Preložnika, solastnika podjetja ETRA d. o. o., ki je vodilno na področju industrijske avtomatizacije, procesnega krmiljenja in elektromotornih pogonov v Sloveniji. Preložnik je začel z dvema zaposlenima, sedaj imajo 30 zaposlenih in so prisotni tudi na tujih trgih.
Razpravo je uspešno povezovala Jelka Godec, ki je od gostov poskušala izvedeti, kaj je tisto, kar naredi podjetnika uspešnega, in kakšni so napotki vsem tistim, ki stopajo na samostojno pot v svetu podjetništva. V sproščenem vzdušju so bile skupne ugotovitve, da je potrebno trdo delo, veselje do dela in vztrajnost na poti do uspeha. Porazi so del te poti in jih je potrebno vzeti kot izziv in ne kot točko, kjer obupaš.
»Neproduktivno je sedeti doma in čakati, da bo služba padla na tebe. Nobena služba ne bo pozvonila na vrata in rekla: Tukaj sem, vzemi me. Delo si moramo poiskati sami,« je odločen Jakopin, ki meni, da krize ni, so le spremembe, katerim se je potrebno prilagajati. »Z globalizacijo smo porušili vse, kar je predstavljal stari svet: da so kolonije, ki delajo za nas. Evropejci so bili navajeni, da so kolonije delale za njih. Danes Kitajci delajo za sebe, Indijci delajo za sebe itd. Vsak dela zase in tudi mi bomo morali poskrbeti zase.« Preložnik je prav tako mnenja, da je govoriti o krizi nesmiselno. Potrebno se je prilagajati novim razmeram. Moti ga neprilagojenost izobraževalnega sistema razmeram v gospodarstvu, nepovezanost gospodarstva in izobraževanja. Jager dodaja, da bi moral tudi vsak ekonomist prijeti za praktično delo, živeti delo in le tako bi razumel gospodarski in ekonomski razvoj.
Razpravljavci in prisotni so se dotaknili tudi problematike javnega sektorji in slabšalnega odnosa do besede podjetnik. »Danes je več vreden in v očeh večine bolj cenjen tisti, ki sedi v javnem sektorju s kravato in lepo obleko, kot pa podjetnik, ki dela z veseljem zato, da zasluži in preživi,« pravi Jakopin in dodaja: »Pri nas je podjetnik tisti, ki ga pošljejo teči na olimpijske igre, s tem da ima nahrbnik in v njem enega študenta in enega upokojenca. Tako smo Slovenci težko konkurenčni drugim državam v gospodarstvu.« Jager dodaja: »Za ponovni zagon slovenskega gospodarstva bi bilo potrebno popolnoma reformirati izobraževalni sistem. Ljudi je potrebno izobraževati za delo in ne da imajo ljudje formalno izobrazbo, ki nič ne pomeni, če ne znajo delati.« Preložnik je mnenja, da se določene zadeve le premikajo na bolje. »Pri nas v podjetju imamo deset mladih študentov, ki se pri nas učijo. Na takšen način lahko vidiš, kdo je dober in v koga ima smisel vlagati,« dodaja.
Sogovorniki so si bili tudi edini mnenja, da še vedno marsikdo pri nas ne razume, da ne more podjetje ali posameznik več potrošiti, kot ustvari. To je privedlo do propada marsikaterega podjetja. Na okrogli mizi niso iskali receptov za uspešno podjetje niti ne rešitev za slabo gospodarsko situacijo. Udeleženci pa so dobili veliko motivacijskih vzgibov za nadaljnje uspešno delo, tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju. (vir: http://www.sentjur.sds.si)
