Šentjur, 18. 2. 2025 – V veliki dvorani Ipavčevega Kulturnega centra zgodil pravljični večer ob zaključku brane značke v sezoni 2024 v organizaciji Knjižnice Šentjur. Bralna značka za odrasle je projekt, namenjen vsem starostnim skupinam. Za osvojitev bralne značke mora bralec oziroma bralka prebrati najmanj štiri naslove predlaganih avtorjev in enega po svojem izboru.
Pridni odrasli bralci in odrasle bralke so v preteklem letu pridno brali knjige po seznamu in svojem izboru ter si tako prislužili Pravljični večer za odrasle. Vstopili smo v bogat in raznolik domišljijski svet, v katerega so nas popeljali pravljičarji iz partnerskih knjižnic, ki so prišli do nas z izbiro pravljic ter s svojimi pripovedovalskimi talenti prepričali, da pravljice niso zgolj za otroke.
Pravljičarka iz Ptuja
Potovanje v pravljični svet smo začeli s pravljičarko Sanjo Selinšek iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Prinesla je sončne pozdrave s Ptuja, povedala, da se zvonci kurentov že oglašajo in odganjajo zimo. Prevzela nas je z ljudsko pravljico Mlada Breda in deveti kralj. Pustila nas je odprtih ust, tako zelo smo si želeli tistega konca »in živela sta srečno do konca svojih dni«.
Za glasbeno popestritev med posameznimi pravljicami so poskrbele učenke Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur. Ema Perčič s flavto in Klara Mestek na klavirju sta nas popeljali v glasbeni svet. Pravljično potovanje je nadaljevala Agica Kovše iz Mariborske knjižnice, ki jo na Šentjur vežejo lepi spomini. Svojo pravljico nam je predstavila v južnopohorskem narečju, ki ga je ohranila iz mladih časov, ko je nad Zrečami preživljala čas pri starem ateju in mami. O, kako dobro je zvenela Pohorska ljudska pravljica. Bili smo navdušeni.
Ema Perčič nas je s flavto popeljala Na pisan vrtiljak Blaža Puciharja, s spremljavo Klare Mestek, pod mentorstvom Diane Štih. Ko smo bili skoraj prepričani, da pravljice ne morejo biti boljše, je prišel Marko Bezenšek iz Splošne knjižnice Slovenske Konjice. Z zgodbo Bolje nekaj kot nič, o deklici z zlatimi lasmi je prepričal vse v dvorani, da so tudi pravljičarji izvrstni. Manca Lukanc je obiskovalce pobožala z oboo, v skladbi Roberta Kampleta Mišja sreča. Njena mentorica je Špela Loti Knoll, na klavirju pa jo je spremljala Klara Mestek.
Mateja Hržič iz Knjižnice Franca Ksaverja Meška Ormož nas je prevzela s Pravljico ljubezni, ki je seveda imela srečen konec, kot vsaka pravljica. Ema Perčič na flavti in Klara Mestek na klavirju sta glasbene točke zaključili z Madžarskim plesom št. 2 Wilhelma Poppa. Pravljično popotovanje v tem večeru pa je zaključila Aleksandra Papež iz Knjižnice Lenart. Čar pravljici Franca Senekoviča Srečni Janezek je dalo tudi narečje, s katerim je Aleksandra vnesla pristnost pravljice, ki nas je navdušila tudi ob koncu prireditve.
17. bralna značka
S prireditvijo se je začela tudi 17. bralna značka za odrasle 2025, katere osrednja tema je narava – neizčrpni vir navdiha mnogim pisateljem. Knjige nas lahko pripeljejo v različna okolja – od tihih gozdov do veličastnih gora, od mirnih rek do neskončnih oceanov, so letos v Knjižnici Šentjur nagovorili bralke in bralce. Kot so si različna okolja, so različna tudi dela, ki jih narava navdihuje. Vsa pa nas spodbujajo, da se le za hip ustavimo in poglobimo v svet okoli nas, ki ga pogosto spregledamo v vrvežu vsakdanjega življenja. Branje o naravi nas ne popelje le v zgodbe, ampak tudi v razmisleke o tem, kako naj družba in posamezniki ohranjamo ravnovesje in sožitje z naravo.
Letos bodo z izborom del počastili 100. obletnico rojstva Andreja Hinka, Cirila Zlobca in Bena Zupančiča, 90. obletnico Ladislava Črnologarja, 80. obletnico Evalda Flisarja, 70. obletnico Dese Muck in 60. obletnico Esada Babačića. Odrasli smo se prepustili čarobnosti besed in glasbe ter ugotovili, da včasih resnično ni treba velikih stvari, da smo srečni. Tudi branje nas lahko osreči. Ko pa se po opravljenih nalogah v sklopu bralne značke zberemo na prireditvi, je zgodba zaokrožena. (Darja Fišer)
