Šentjur, 27. 2. 2025 – Na vodilnem položaju javnega zavoda Knjižnica Šentjur je pred meseci že prišlo do menjave. Dolgoletno direktorico Tatjano Oset je oktobra nadomestila zaposlena v Knjižnici Šentjur, kjer je delala kot strokovna sodelavka za Ipavčev kulturni center Šentjur. Vprašali smo jo, kakšni so izzivi, s katerimi se spoprijema, kakšni so načrti za prihodnja leta in kako je digitalizacija vsakdanjega življenja prinesla spremembe navad tudi na področju branja. Čedalje več knjig je dostopnih v digitalizirani in zvočni obliki. Kako novi trendi vplivajo na bralne navade in delovanje knjižnic, smo se pogovarjali s Sašo Gaber, novo direktorico Knjižnice Šentjur.
Čemu odločitev za prijavo na mesto direktorice Knjižnice Šentjur?
Odločitev za prijavo na mesto direktorice Knjižnice Šentjur ni bila lahka. Vodenje javnega zavoda namreč prinaša mnogo odgovornosti, zadolžitev in zahtevnih odločitev. Po drugi strani pa kultura predstavlja pomemben del mojega življenja in želela sem si, da bi tudi sama bila del njenega razvoja v svojem domačem okolju, Šentjurju. S pravim pogledom na svet je mogoče vsako težavo in prepreko razumeti tudi kot izziv, stopnico na poti do cilja. In prav prvi korak je najtežji. Vendar ne obžalujem, da sem se podala na to strmo pot.
Kaj mislite, da bodo glavni cilji pri vodenju knjižnice in kateri bodo vaši glavni izzivi?
Glavni cilj mojega vodenja je v ljudeh vzbujati, ohranjati in razvijati željo po branju. Želim si razvijati bralne navade, tako klasične kot tudi moderne, to je branje e-knjig in poslušanje zvočnih knjig. Lokalno skupnost želimo prav tako ozavestiti, da knjižnica ni samo zbirka knjižničnega gradiva, temveč tudi prostor za druženje, povezovanje in ustvarjanje.
Kot sem že omenila, novo delo prinaša nove izzive. V teh prvih mesecih jih zares ni manjkalo. Vsak novi dan prinese kaj novega in vsak izziv zahteva čas, iznajdljivost in potrpežljivost, predvsem potrpežljivost. »Potrpljenje je božja mast« pravi star slovenski pregovor in morda šele zdaj zares razumem modrost teh besed. Vsi si želimo, da svoje težave rešimo čim hitreje. Vendar pogosto s hitenjem in norenjem stvari samo poslabšamo. Zato poskušam k vsem težavam pristopiti umirjeno in predvsem temeljito ter ceniti nova znanja, ki jih pridobim skozi njihovo reševanje.
Ob tem bi se želela zahvaliti vsem, ki ste mi s svojimi strokovnimi nasveti in deljenimi izkušnjami pomagali, predvsem kolektivu Občine Šentjur. Največji izziv, s katerim se trenutno spoprijemamo, je vezan na kader. Začenja se postopna menjava generacij, kajti knjižničarke, ki vas spremljajo že dolga leta, se bodo počasi začele poslavljati. Svoja znanja in izkušnje bodo predajale novim kadrom in upamo, da se boste tudi zaradi novih zaposlenih še radi vračali med naše police.
Kaj mislite, da so glavni razlogi, da se mladi raje poslužujejo digitalnih vsebin kot pa knjig in obiska knjižnic?
Živimo v dobi, v kateri poteka tekmovanje za posameznikovo pozornost. Knjižnice ne moremo tekmovati s »predatorskimi« medijskimi vsebinami, ki izkoriščajo tudi podzavestne mehanizme človekovega delovanja, da si zagotovijo pozornost. Niti ne želimo tekmovati. Posameznikova osebna odločitev je, kako bo porabil svoj čas – za branje knjig, uporabo digitalnih vsebin ali kar koli drugega. Naš cilj je negovati in razvijati bralne navade. Branje namreč dokazano vpliva tudi na raven bralne pismenosti, ki je temelj za razvoj kritičnega mišljenja.
Še posebej pri mladih, razvijajočih se možganih. Vendar je otroke, ki so dandanes pravi digitalni domorodci, težko prepričati, da namesto telefona ali tablice v roke vzamejo knjigo. To odločitev lahko sprejmejo le starši. Svojim otrokom lahko ponudijo izbiro, alternativo, da bodo lahko tudi v prihodnosti izbirali, kako bodo porabili svoj čas. Zasvojenost z digitalnimi mediji je namreč vse bolj razširjen družbeni problem, katerega dolgoročne posledice še niso v celoti znane. In zasvojenost ne omogoča svobodne izbire.
Ne želim prikazati, kot da gre za neke vrste apokaliptično katastrofo. Mogoče je prikazati tudi bolj optimistično sliko. Mlade skoraj stigmatiziramo kot slabe bralce, vendar hkrati tudi zanemarjamo alternativne poglede na branje. Knjiga in bralci, največja raziskava slovenskih bralnih navad, je v letu 2024 ponovno preučila stanje bralne kulture. Ugotovljeno je bilo, da so mladi (od 18 do 24 let) ena izmed šibkejših starostnih skupin, ko pride do branja knjig v slovenščini. Hkrati pa rezultati kažejo, da vse več berejo v tujih jezikih. V angleščini bere kar 76 % mladih bralcev. Ko odpravimo jezikovne omejitve, so mladi pravzaprav nadpovprečno intenzivni bralci. Mladi torej berejo, vendar drugače, zato jim moramo tudi v knjižnicah zagotoviti primerne vsebine.
Ali se je Knjižnica Šentjur že prilagodila sodobni tehnologiji, ki ponuja elektronske in zvočne knjige?
Knjižnica Šentjur svojim uporabnikom omogoča dostop do zvočnih knjig na platformi Audibook, z letom 2024 pa tudi dostop do e-knjig na vseslovenski platformi Cobiss Ela. Uporabnikom sta za preizkus e-knjig na voljo tudi dva bralnika.
Ali zato zaznavate upad števila bralcev klasičnih knjig?
Kot sem že omenila, knjižnice ne moremo tekmovati z medijskimi vsebinami, ki so ustvarjane z namenom pritegnitve pozornosti. Bralne navade pa niso nekaj statičnega, odzivajo se na spremembe v okolju. Po eni strani je res, da izgubljamo nekatere bralce zaradi vpliva drugih medijev, po drugi pridobivamo nove. V že omenjeni raziskavi Knjiga in bralci VII je bilo ugotovljeno, da se je od leta 2019 do 2024 povečalo število ljudi, ki berejo. Ta pojav lahko pripišemo tudi povečanju števila slovenske žanrske in biografske literature, za katero je vse več zanimanja, na primer Golobovi kriminalni romani, Zupančičeve in Ahčanove zdravniške zgodbe, Šaleharjeva humoristična duhovnost ter mnogi drugi. Novosti, predvsem slovenskih avtorjev, o katerih se veliko govori, privabljajo tiste ljudi, ki morda drugače ne posegajo po knjigah.
Kolikšen delež izposoje predstavljajo elektronske in zvočne knjige?
Klasične, tiskane knjige so pri nas še vedno najbolj zaželena vrsta gradiva. V letu 2024 smo imeli 264.447 izposoj klasičnih knjig. E-knjige in zvočnice so komparativno redkeje izposojene, evidentirali smo 648 izposoj. Predstavljajo torej približno 2,5 % izposojenega gradiva.
Menite, da je zaradi tehnološkega napredka obstoj klasične knjige ogrožen?
Knjiga je bila že večkrat obsojena na propad. Prvič jo je »pokopal« radio, nato kino in televizija, zatem računalniki in svetovni splet. Zdaj so na vrsti drugi mediji. Kljub vsemu so tiskane knjige še vedno tu, pridružile so se jim še e-knjige in zvočne knjige. Mislim, da se nam za njihovo prihodnost ni treba bati.
Katere knjige pa vi radi berete, klasične ali tiste v elektronski obliki?
Še vedno najraje posegam po klasični knjigi. Elektronskih knjig ne berem, v družini pa uporabljamo zvočne knjige s platforme Audibook. Druge elektronske vire uporabljam predvsem za pridobivanje ažurnih informacij in strokovno izobraževanje.
Imate občutek, da je knjižnica pomemben del mesta?
Če ceste včasih imenujemo tudi prometne žile, lahko rečemo, da zgradba knjižnice stoji ob glavni arteriji, v srcu Šentjurja. Da, mislim, da je knjižnica pomemben del lokalnega okolja. Težko pa je nepristransko ovrednotiti pomembnost zavoda, v katerem si zaposlen, zato se je včasih bolje zanesti na številke. V letu 2024 smo imeli v Knjižnici Šentjur 68.901 obiskov in 265.095 izposoj gradiva. Organizirali smo 327 dogodkov, ki se jih je udeležilo 12.659 ljudi (niso všteti dogodki, kjer smo v organizaciji zgolj sodelovali).
Če bi knjižnici iz Občine Šentjur in Občine Dobje odmislili, bi si naši člani verjetno gradivo izposodili v drugih krajih. Vendar je treba upoštevati, da nimajo vsi enakih možnosti dostopa do oddaljenih knjižnic. Dostopnost in bližina sta zelo pomembna dejavnika, ki ju ne smemo zanemariti. Koliko obiskovalcev bi se udeležilo prireditev in dogodkov drugje? Koliko avtorjev, predavateljev in drugih ne bi moglo deliti svojih izkušenj s širšim občinstvom naših krajev? Mislim, da številke potrjujejo moj občutek: knjižnica je pomemben del mesta.
Ali imate kakšne posebne načrte, kako knjižnico še bolj približati ljudem?
Nadaljevali bomo redno organizacijo širokega spektra dogodkov, namenjenih različnim ciljnim skupinam. Vedno pa preučujemo možnosti za izboljšanje naše ponudbe in iščemo načine, da se še tesneje povežemo z lokalnim okoljem.
Vaša knjižnica daje velik pomen vsem generacijam, tudi najmlajšim. Se vam zdi pomembno, da jim starši, vzgojitelji, učitelji in ne nazadnje tudi knjižničarji znajo približati ljubezen do branja in knjig? Zakaj?
Na naše najmlajše smo v Knjižnici Šentjur še posebej osredotočeni. Vse izkušnje, ki jih otroci pridobijo v povezavi z branjem in knjigami, preden dejansko začnejo brati, se imenujejo predbralna pismenost. Ta predstavlja enega izmed temeljev za nadaljnji razvoj bralnih navad in pismenosti. Privzgajanje ljubezni do branja je izjemnega pomena, zato moramo v tem procesu sodelovati vsi, tako knjižničarji, starši, vzgojitelji, učitelji kot tudi drugi. Verjetno si vsi želimo, da naši najmlajši odrastejo v posameznike, ki bodo zmožni samostojnih in predvsem informiranih odločitev.
Knjižnica Šentjur z organizacijo potopisnih predavanj, literarnih večerov in drugih dogodkov ves čas aktivno podpira delovanje domačih društev in organizacij. Kaj načrtujete za letos, bi kakšen dogodek še posebej izpostavili?
V knjižnici se trudimo povezovati z drugimi člani lokalne skupnosti, ki delujejo na področju kulture. To so ustvarjalci, umetniki, društva in zavodi. Vedno iščemo in smo pripravljeni vzpostaviti nove povezave, z nekaterimi poteka sodelovanje že skoraj popolnoma utečeno in ga bomo tudi v prihodnosti nadaljevali. Izpostavila bi sodelovanje s Kavarno Tržnica: skupaj organiziramo že tradicionalno Šentjursko poletno noč, poletno glasbeno prireditev na prostem.
Pred nami je še skoraj celo leto. Čeprav načrtujemo širok nabor zanimivih dogodkov, se lahko še marsikaj spremeni, zato ne želim prerano vzbuditi zanimanja in posledično razočaranja, če se kaj zalomi in dogodek odpove. (Tjaša Ferlež)
