16.5 C
Šentjur pri Celju
27/09/2021
sentjur.net

Že četrta Ipavčeva paleta v Šentjurju

Šentjur, 4. 9. 2021 – V soboto je v Šentjurju potekala že 4. Ipavčeva paleta. Že tradicionalno nekaj let zapored vsako prvo soboto v mesecu septembru poteka Ipavčeva paleta. Gre za slikarsko kolonijo, ki jo organizira Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur. Glavno breme organizacije nosita predsednik društva Dragan Podovac in Martin Čater. Letos so se kolonije udeležili umetniki iz bližnje in daljne okolice. Zagotovo lahko rečemo, da so ob koncu dneva nastala čudovita umetniška dela, ki bodo na ogled postavljena 15. oktobra 2021.

Sobotnega dogajanja se je udeležilo okoli 30 udeležencev. Najprej so se zbrali v Zgornjem trgu, nato pa so se odpravili na ogled starodobnikov in začeli z ustvarjanjem. Vsak udeleženec je dobil svoj prostor, kjer je ustvaril sliko. DLU Rifnik Šentjur deluje že dolgih 23 let. Odločili so se, da na pobudo predsednika društva pripravijo kolonijo z naslovom Ipavčeva paleta v spomin na Jožija Ipavca.

Joži Ipavec je bil slikar in ker spada k družini Ipavec, so se odločili, da spomin nanj ponovno obudijo. Vsako leto se dotaknejo druge tematike. Lani so imeli slikarje in kiparje, letos pa so večji pomen namenili slikanju. V lanskem letu je organizacija palete potekala malce drugače, kot so vajeni organizatorji. A kljub tem »posebnim časom« so se prilagodili in stopili v korak s tehnologijo. Kot pravi predsednik društva Podovac, so izdelke poslikali in jih v virtualni razstavi ponudili na ogled gledalcem, ki bi se sicer v živo udeležili III. Ipavčeve palete.

22. oktobra vabijo na razstavo

Letos je za Šentjur pomembno leto, saj praznujemo leto Josipa Ipavca. Prav s tem namenom so se likovniki odločili in pripravili kolonijo. Kljub temu, da je bila letošnja organizacija malce bolj zahtevna, je vse steklo, kot so si organizatorji zamislili. Slike bodo 22. oktobra razstavljene v galeriji v Zgornjem trgu v Šentjurju. Po končani razstavi pa udeleženci kolonije svoje izdelke podarijo Občini Šentjur, ta pa jih uporabi za protokolarna darila.

So pa imeli v soboto med vsem dogajanjem tudi poseben obisk. Udeležence je namreč obiskala sekretarka z ministrstva za kulturo, skupaj s predstavnico občine Šentjur, Judito Methans Šarlah. »Rad bi, da Ipavčeva paleta postane tradicionalna in prvi vikend v mesecu septembru ostane rezerviran zanjo. Prav je, da se spominjamo velikih in pomembnih ljudi v našem kraju, še bolj pa je pomembno, da njihovo kulturo ohranjamo še naprej. Veliko zahvalo moramo podati županu mag. Marku Diaciju, ki nas vedno podpre in izkaže spoštovanje nad našim delom.« Tako je najin pogovor zaključil Predsednik LUD Šentjur.

Predstavljamo nekaj udeležencev Ipavčeve palete.

Tadej Žugman – Slovenija

Pritegnila nas je njegova slika, ki je bila narisana tako popolno, da se je na njegovem platnu za nekaj časa ustavilo oko vsakega mimoidočega. V soboto je ustvaril sliko Ipavca. Pravi, da bo nanjo imel poseben spomin, saj tudi sam čuti veliko pripadnost Šentjurju in družini Ipavec. Žugman iz svojih korenin izhaja iz Šentjurja. Spominja se svojih otroških let, ko se je kot otrok sprehajal, in v delavnici, kjer danes stoji galerija v Zgornjem trgu, rad pomagal svojemu očetu.

Tadej Žugman je bil rojen 1958 v Ljubljani. Opravil je študij arhitekture na ljubljanski univerzi. S slikarstvom se je srečal že v osnovni šoli pod mentorstvom slikarja Ludvika Palke, očetovega prijatelja, s katerim sta potovala po Sloveniji in fotografsko dokumentirala lepote naše dežele. Te fotografije so bile prva šola kompozicije in barvnih študij. Prevladovali so motivi iz narave. Slike, predvsem v olju, ustvarjal je v ateljeju in le redko v naravi.

Pred nekaj leti je začel ponovno aktivneje risati in slikati in v tem obdobju je ustvaril preko 120 portretov v različnih tehnikah, nekaj pa je bilo tudi slik in risb konjev; svoja dela je predstavil na več samostojnih razstavah, slikarsko ustvarjanje pa želi nadaljevati kot portretist po zgledu slovenskih slikarjev Božidarja Jakca, Sava Sovreta in Rudija Španzla. »V veselje mi je, da sem se našel tu, kjer sem. Rad ustvarjam. Še posebej pa me veseli, da pri mojem delu sodeluje in veliko pripomore tudi moj sin, s katerim veliko sodelujeva. Kljub temu, da on ne slika, mi je velika pomoč pri pripravi materiala, da na koncu slika izpade popolno.«

Jože Kramberger – Slovenija

Kramberger je rojen leta 1945 na Stražeh pri Lenartu v Slovenskih goricah. Starši so bili skromni kmetje. V družini je bil najmlajši, brat in sestra sta deset let starejša. Zato je bil velikokrat sam in zagrenjen, saj ni imel svoje družbe za igro in tudi nobene igrače nisem poznal. »Spomnim se, da sem se veliko zadrževal pod mizo in raziskoval njeno drugo plat. V osnovno šolo sem pešačil v 7 kilometrov oddaljeno Voličino. Ko sem imel 12 let, mi je umrla mati. V družini se nismo več razumeli, zato sem šel od doma.  

Moral sem na hitro odrasti in skrbeti sam zase. Služil sem pri raznih kmetih, nato pa odšel v uk za zidarja v Šoštanj. Svojo mladost sem preživel kot potnik na drvečem vlaku, ki ne utegne zaužiti lepot in dobrot okrog sebe. V prostem času sem začel slikati, ker sem čutil, da lahko v slikah izrazim vso lepoto, ki mi je v mladosti manjkala. V začetku svojega ustvarjanja sem se srečeval z velikimi težavami glede tehnike in tematike.

Leta 1967 sem se preselil v Dravograd in se tam zaposlil kot zidar. Istega leta sem se tudi poročil. V prostem času sem še naprej neutrudno slikal. Poskušal sem se v različnih tehnikah in motivih. Takrat sem tudi spoznal akademskega slikarja Karla Pečka, ki me je mentorsko podprl pri mojih začetkih. Razmišljal sem, kaj naslikati, ko pa je že vse naslikano. Zato sem začel upodabljati spomine in doživetja, ki jih nosim v sebi. Vrstile so se razstave – prva je bila v Dravogradu. To me je vzpodbujalo k nadaljnjemu delu.«

Zlatko Šterfiček – Hrvaška

Prihaja iz sosednje Hrvaške. Slika in ustvarja že od otroških dni. Svoje mladosti se zelo rad spominja, zato so njegove slike zanj velik spomin. Šterfiček rad upodablja prizore iz otroških dni. Pravi, da v družini nima človeka, ki bi podedoval njegovo ljubezen do slikanja. Zato pa svoje znanje tehnik slikanja in še mnogo drugega podarja v »posebni šoli« ostalim, ki se tega želijo naučiti. Meni, da so mladi najpomembnejši, da se tradicija slikarstva nadaljuje.

Stjepan Pongrac – Hrvaška

Nasmejani in sproščeni Stjepan Pongrac prihaja iz sosednje Hrvaške. Z svojim ustvarjenjem je začel že pri rosnih 12 letih. Za slikanje ga je navdušila babica, ki ga je ves čas spodbujala in mu pri tem tudi stala ob strani. »Večkrat mi rečejo, da sem slikar vode, saj izredno rad slikam vodo in vse, kar je povezano z njo.« Da ima Pongrac izjemno rad naravo, se opazi že po pregledu njegovih del.

Pravi, da ima dva sinova, vendar nihče od njiju ne razvija talenta za slikanje in umetnost. Razume mlade, ki se nenehno soočajo s pomanjkanjem časa in hitrim tempom življenja. Pravi, da so mladi tisti, ki so si primorani poiskati hobi, katerega znajo uskladiti z načinom in tempom življenja tako, da bo ustrezal njihovim kriterijem.  (Tjaša Ferlež)

Sorodne novice

Začeli ustvarjalni dan tretje Ipavčeve palete

Jure Godler

Likovna “Moja pot” Dragana Podovca

Jure Godler

Franjo Malgaj v številnih podobah na Ipavčevi paleti

Jure Godler

Tema ustvarjanja je bil Franjo Malgaj

Jure Godler

Ob prazniku so si Šentjurčani podarili Jazzvo

ViP

20 let ustvarjanja s čopičem

Jure Godler
Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več