Šentjur, 26. 2. 2015 – V četrtek je člane Univerze za tretje življenjsko obdobje obiskala družina Slobodane Slak in Sebastjana Gregoršanca, zraven pa sta pripeljala tudi svoja otroka, Teresio in Valentina. Družinica živi v majhni bio hiški, na Bizeljskem, kjer sta se odrasla odpovedala skoraj vsem sodobnim novotarijam in poskušata živeti v sozvočju z naravo. Svoje, za današnje čase za marsikoga »čuden«, »nenavaden«, »odklonski« način življenja sta popisala v knjigi »Življenje z naravo.« Kot pravi avtorica spremne besede, njuna knjiga »diši po dobrih piškotih, zelenem soku, odličnem rižu z dušeno zelenjavo, občutiš toplino, čeprav je zunaj mraz«. Slobodana in Sebastjan to, kar opisujeta, tudi živita. Marsikomu zato njuno življenje ni po godu, vendar onadva nikogar ne prepričujeta, naj živi po njunem modelu.
Občutka za čas trenutno ne potrebujeta, zato se nanj niti ne ozirata. Že samo to dejstvo je med člani budilo začudenje, ponekod negodovanje. Tudi njuna pripoved se je dotaknila vseh aspektov takšnega, drugačnega življenja, malo gradnje hišice, malo dojenja, vzgoje otrok, pa spet nazaj na gradnjo. Takšna predavanja so na Ljudski univerzi Šentjur, saj krepijo občutek za strpnost do drugačnosti ter obenem nudijo možnost članom Univerze za tretje življenje, da izrazijo svoje mnenje, se prisilijo k razmisleku o svojem življenju in življenju drugih ter odpirajo nove poglede na raznolikost življenj vsakega posameznika. Tisti, ki so ostali do konca, so z veseljem prelistali knjigo ter pokusili odličen domač kruh iz pirine moke ter doma pridelano bio šipkovo marmelado. (N.P.)