Šentjur, 27. januar 2026 – V torek, 27. januarja, smo obeležili mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, na dan, ko je bilo leta 1945 osvobojeno nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz. Ta datum nas vsako leto znova opominja na eno najtemnejših poglavij človeške zgodovine ter na pomen ohranjanja spomina na žrtve sistematičnega preganjanja in uničevanja ljudi, ki so bili za nacistični režim označeni kot nezaželeni zgolj zaradi tega, kar so bili.
Ob tej priložnosti je v Ipavčevem kulturnem centru potekal spominski dogodek, posvečen slovenskim žrtvam Auschwitza. Razstavo z naslovom »Tu se je smrt utrudila do smrti …: Slovenske žrtve Auschwitza« je odprl Boris Hajdinjak, direktor Sinagoge Maribor. Sledilo je predavanje o slovenskih žrtvah Auschwitza, v katerem je posebno pozornost namenil tudi usodam Šentjurčanov, odpeljanih v nacistična taborišča smrti.
Dogodek je bil organiziran v sodelovanju Knjižnice Šentjur, Domoljubnega društva Franjo Malgaj Šentjur, Združenja borcev za vrednote NOB Šentjur in Sinagoge Maribor. Predavanje je osvetlilo širši zgodovinski kontekst deportacij iz Slovenije ter osebne zgodbe posameznikov, ki razkrivajo razsežnost trpljenja in opozarjajo, da holokavst ni le oddaljena zgodovina, temveč tudi del lokalnega spomina.
Iz Slovenije je bilo v Auschwitz deportiranih približno 2.600 ljudi, večinoma političnih zapornikov. Med njimi je bilo okoli 350 Judov, najmanj 78 Romov ter vsaj tri Jehovove priče. Holokavst pomeni sistematično in načrtno uničevanje vseh ljudi, ki so bili v nacistični ideologiji rasno, versko, spolno ali zdravstveno nezaželeni. Za njihovo preganjanje in usmrtitev ni bilo potrebno aktivno nasprotovanje režimu – zadostovalo je že to, da so bili to, kar so bili.
(Tjaša Ferlež)
(Foto: Knjižnica Šentjur)
