Kandidati za poslance odgovarjajo na naša vprašanja. Glede navezovalne ceste Dramlje-Šentjur so si bili enotni, kaj pa menijo o vzdržnosti pokojninskega sistema.Odgovore smo omejili na 100 besed – prekoračitve dolžine odgovorov pa smo ustavili z besedo (STOP). Prejetih odgovorov nismo lektorirali, prav tako nismo dovolili sovražnega govora. Poslali smo jim naslednje vprašanje:
Postajamo vse starejša družba. Kateri ukrepi so po vaše potrebni za vzdržnost slovenskega pokojninskega sistema?
Tina Bregant (Povežimo Slovenijo)
Pri Povežimo Slovenijo nismo naklonjeni centralizaciji. Male občine so dokazale, da so se z odcepitvijo bolj razvile. Vsaka zase črpa evropska sredstva, stroški režije so minimalni. Ljudje so med sabo povezani.Pomembno je sodelovanje in povezavanje z drugimi občinami, spodbude razvoju Slovenije v smer regij. Regijska ureditev bi po vzoru Avstrije prinesla številne prednosti in dolgoročno tudi prihranke. Decentralizacijo omogoča digitalizacija. Ta je že v načrtu države, zato bo to še lažje izpeljati. Tu je še projekt »pametnih vasi«, ki ga podpira EU poslanec Bogovič, ki bo še dodatno prispeval k razvoju podeželja.
Jasmina Duraković Pompe (Naša dežela)
V okviru svojih programskih prioritet je Naša dežela upokojencem namenila veliko strokovne pozornosti. Eden od razlogov za ustanovitev stranke je, da bi se s pokojninsko zakonodajo začelo ravnati bolj odgovorno in da bi postala prioriteta naše države.
Naš pokojninski sistem zahteva popolno reformo s spremembo pokojninske zakonodaje. V Naši deželi se zavzemamo za to, da nihče v državi ne bi prejemal prejemkov, ki so pod pragom revščine. Vsi, tudi upokojenci, bi morali dobivati pokojnino, ki je dostojna življenja. Smo za to, da se upokojenci delajo, če to želijo in tako podaljšujejo svojo ustvarjalnost. Smo za to, da se spodbuja aktiven … (STOP)
Jelka Godec (Slovenska demokratska stranka – SDS)
Predvsem moramo doseči pravičen, enostaven in pregleden sistem. Zavedati se moramo, da pokojnine niso socialni prejemki, temveč pravica iz minulega vplačevanja prispevkov. Zato se naj zadrži določen del solidarnosti, hkrati pa se očisti pokojninsko blagajno vseh izdatkov, ki po vsebini niso pokojnine. Dokončati moramo tudi proces Slovenskega demografskega sklada, ki je dodana vrednost pokojninskemu sistemu. V času sedanje vlade smo sprejeli dolgo pričakovani Zakon o dolgotrajni oskrbi. Tukaj gre za več storitev, ki pomagajo različnim skupinam ljudi, predvsem starejšim, opravljati osnovne življenjske potrebe v njihovem domačem okolju. S tem želimo starejšim zagotoviti kvalitetno tretje življenjsko obdobje.
Aleš Gulič (Levica)
Sam živim v stanovanjski skupnosti upokojencev (sklad ZPIZ ), sosednji kompleks stavb pa je dom starejših občanov, tako čisto v živo poznam težave in zagate starejših in mladih, ki prihajajo k svojim na obiske in žal tudi po pomoči. Za polnjenje pokojninske blagajne je treba ustvariti dodatne vire. Eden njih, v devetdesetih naivno zmanjšan, je prispevek delodajalcev, drugi (demografski sklad) je boj korenit, treba ga je premisliti in nadzorovati. Najbolj poštena in najbolj pravična pa bi bila nova razporeditev vsega, kar nastaja v celi človeški skupnosti. Novi časi so, novi poklici, nove tehnologije, ampak brez starih niso piškavega oreha … (STOP)
Urška Javornik (Lista Marjana Šarca – LMŠ)
V programu smo se poglobljeno lotili tega področja. Nujno je zvišanje pokojnin za polno delovno dobo vsaj na prag tveganja revščine, ki je pri 738 evrih na mesec. Da bo tudi starost lahko dostojna, je treba ravnati celostno. Mlade je treba čimprej vključiti na trg dela, prilagoditi delovna mesta starejšim, krepiti dodano vrednost delovnih mest v gospodarstvu, vzpostaviti učinkovit pokojninsko-demografski sklad in spodbujati vplačila v 2. in 3. pokojninski steber. Za ohranitev stabilnosti pokojninskega sistema in zagotovitev dostojnih pokojnin, ki morajo preseči prag tveganja revščine, bo reforma nujna, vendar z začetkom veljavnosti šele čez 10 ali 15 let.
Cirila Lavbič (Nova Slovenija – Krščanski demokrati)
Za vzdržnost slovenskega pokojninskega sistema moramo pričeti na začetku, torej ustvarjati v družbi prijazne pogoje mladim družinam za dvig rodnosti, da bomo kasneje imeli na trgu dela dovolj delavcev.. Nadalje bo treba spremeniti šolski sistem, ki mora poskrbeti, da bo dijake in študente kvalitetno izšolal in jih čimprej poslal na trg dela. Omejiti je treba socialo, da bodo zdravi ljudje delali in plačevali davke. Obstoječ pokojninski fond je treba očistiti priviligiranih pokojnin. Omogočiti je treba možnost dela tudi upokojencem, če to seveda želijo, šele po vseh teh ukrepih bo treba razmišljati o podaljševanju pokojninske dobe.
Danica Polak Gruden (Gibanje Svoboda)
Potrebna bo pokojninska reforma, ki jo bo pripravila Vlada v sodelovanju s socialnimi partnerji. Višina pokojnine mora omogočati dostojno življenje, zato ne sme biti nižja od 10 % nad pragom revščine. Treba bo vzpostaviti jasnejšo vlogo kapitalskih stebrov pokojninskega zavarovanja, drugi pokojninski steber pa bo postal obvezen. Dodatno bo potrebno spodbujati vključevanje zavezancev v tretji steber pokojninskega zavarovanja. Treba bo zagotoviti dodatne vire za financiranje pokojninske blagajne, del sredstev pa se bo pridobili tudi z reformo državnega upravljanja s premoženjem. Zavarovancem bo potrebno zagotoviti izbiro tako pokojninskih shem kot njenih upravljalcev, ki se jih bo izbiralo na mednarodnem natečaju.
Polona Bajt (SD)
Menim, da bi bilo treba za vzdržnost pokojninskega sistema vzpostavljeni sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja nadgraditi v smeri vključenosti čim večjega števila zaposlenih v kolektivno dodatno zavarovanje, z ustreznimi dodatnimi davčnimi olajšavami pa spodbujati zvišanje vplačil delodajalcev za zaposlene ter spodbujati zaposlene k vključitvi. Z vzpostavitvijo Slovenskih demografskih rezerv bi bilo potrebno zagotoviti dodatni vir financiranja ZPIZ v demografsko najbolj neugodnem obdobju zaposlenih in njihovih delodajalcev za krepitev varčevanja v tretjem stebru.
V naslednjem prispevku pa bodo poslanski kanidati odgovarjali na vprašanje:
