Ponikva, 5. 7. 2024 – Člani Društva podeželjske mladine Šentjur so dan pred državnimi Kmečkimi igrami, ki so jih organizirali sai, pripravili še okroglo mizo z naslovom Kdo bo v prihodnje kmetoval na državnih kmetijskih zemljiščih? Čeprav naj bi bila tema za kmetovalce zanimiva in pereča, pa med obiskovalci okrogle mize ni bilo moč zaznati mladih domačih kmetov, pa tudi starejših ne. Verjetno je k slabši udeležbi botrovala tudi postavitev prizorišča za Kmečke igre na Hotunju in je bila udarna moč mladih kmetov osredotočena tja. Okrogla miza, ki se je s tematiko neposredno dotikala eksistence kmetov, so pripravili na Slomškovi domačiji. Razpravo pa so začeli z besedami Antona Martina Slomška: “Življenje je borba, v kateri je treba vstrajati.”
Na okrogli mizi so želeli izpostaviti teme kot so o dostopnosti zemlje za kmete do trajnostnega upravljanja zemljišč. “Mladi kmeti so ključni za prihodnost našega kmetijstva. Brez njihovega znanja, energije in inovativnosti bo težko ohranjati konkurečnost in trajnost naše kmetijske pridelave. Zato je pomembno, da kmetom dovolimo dostop do zemlje, jih ustrezno izobrazimo in jim dajemo podporo,” je uvodoma povedala moderatorka okrogle mize Neja Čokl Žogan. Že v uvodnih pozdravnih govorih je bilo moč opaziti, da so kmetje zelo kritični do marsikatere državne in politične kmetijske strategije. “Pri nas v Sloveniji strategije upravljanja s kmetijskimi zemljišči nimamo, imamo pa sicer odlično drugo strategijo – kako kmetijska zemljišča pozidati,” je že uvodoma povedal Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
Zbrane pa je uvodoma pozdravila tudi podžupanja Občina Šentjur Silva Koželj. Izpostavila je, da je Občina Šentjur ena največjih občin v Sloveniji in pretežno podeželjska na kar so na občini ponosni. “Zavedamo se pomena ohranitve poseljenosti podeželja, lokalne pridelave in nujnosti zagotavljanja večje prehanske varnosti in samooskrbe,” je povedala. Dodala je še, da se na občini zavedajo težav, ki tarejo kmete – od specifike poselitve in geografskih danosti ter razpršenosti kmetijskih površin. “Poleg tega pa so vse bolj očitne tudi zaostrene vremenske in podnebne razmere,” je še izpostavila.
Problemi kmetijstva
Na razpravi so sodelovali doc. dr. Matjaž Glavan iz Bitehnične fakultete Univerze v Ljubljani na katedri za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora ter ekonomiko in razvoj podeželja, Stanko Oblak iz Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, Marko Smole prevzemnik kmetije iz Bobovega pri Ponikvi, Primož Pevec vodja kmetije iz Slatine pri Ponikvi, Andraž Podpečan mladi prevzemnik kmetije iz Galicije pri Žalcu ter Roman Žveglič, predsednik KGZS.
Leta 2022 je bilo v Sloveniji v zakupu 54.149 hektarjev zemljišč, cena najema pa znaša 148 evrov na hektar. V letu 2022 je bilo število zakupnikov, ki so imeli več kot 30 hektarjev državnih zemljišč v koncesijskem najemu le 167, tistih, ki pa imajo v najemu manj kot pol hektarja pa 8.881. Voditeljca je uvodoma predala besedo Stanko Oblaku iz Sklada kmetijskih zemljšč, ki izvaja slovensko kmetijsko politiko in kot dober gospodar daje ta v zakup in podeluje koncesije. Razpravljalec je sodeloval tudi pri pripravi CRP – na raziskovalnih projektih, kjer so med drugim ugotavljali ali če zemlja preide v koncesijo malim kmetijam ali se s tem ukrepom izboljša samooskrba. Ugotovili so, da če bi ta zemljišča nameli za zelenjadarsko proizvodnjo bi lahako prišlo do 12-13% povečanja ekonomskega benefita in povečanja samooskrbe, manj bi se poznalo pri prašičereji, ostalo kmetijske dejavnosti pa iz tega ne bi pridobivale.
Marko Smole obdeluje 35 hektarjev kmetijskih zemljišč kjer je zelo mali delež državnih zmeljišč – slab hektar na dveh malih parcelah. “Zemljišča, ki jih vzamemo v najem od sklada so dolgoročne pogodbe, kar je prednost pred najemom pri zasebnih lastnikih,” je pojasnil kmet ter izpostavil da je zemlje v lasti sklada v rangu 10 km okoli kmetije kar precej. “Glavne potrebe za dolgoročno stabilnost so zagotovoljna zemlja v dolgoročnem najemu in šele takrat lahko kmetje izvajamo varno ekonomsko kmetijo ter zagotovljena prodaja preko zadrug in trgovin,” je dodal Smole.
S predhodnikom se je strinjal tudi Andraž Podpečan, ki obdeluje 40 hetarjev zemlje, od sklada pa imajo 10 hektarjev zemlje in je pomemben del njihove kmetije. “V kolikor bi nekdo ta zemljišča prevzel in jih ne bi obdelovali več mi, bi to pomenil konec naše kmetije,” je dodal. Na dopolnilno dejavnost na kmetiji, ki je predelava mleka in mlečnih izdelkov, pa so vezani trije ljudje.
Za progresivne najemnine
Roman Žveglič je dodal, da so slovenski kmetje sposobni zemljo, ki je v lasti sklada tudi obdelat. “Najemnine bi morale biti progresivne in bi rasle z leti. Za mladega kmeta, ki si mora še pridobiti zemljo je bistveno bolj ekonomično, da ima dolgoročno zemljo v zakupu, ne pa se mora kmet zakreditirat, da bo zemljo lahko kupil,” je povedal ter dodal, da mu s tem lahko zmanjka denarja za tehnološki napredek in kmetija tehnološko zaostaja. Upravljanje teh zemljišč je politično vprašanje.
Slatinški kmet Primož Pevec je izpostavil, da je potrebno definirati kaj je to družinska kmetija in se nadaljne definicije nanašajo na njo. Opozoril je na nedostopnost zemljišč sklada, saj imajo na večjih zemljiščih prednost obstoječi zakupniki, prednost pa imajo tudi mladi kmetje. Zato je predlagal fairplay in merila, da se lahko zemljišča pravično zemljišča razpršijo med kmetije saj ima marsikatera kmetija sposobne gospodarje in se zaradi določenih danosti težje prebiješ do skladovega zemljišča.
V nadaljevanju razprave, o kateri so kmetje predvsem izpostavljali težave, ki jih imajo pri pridobivanju zemljišč so se pogovarjali tudi o skladovih zemljiščih, ki ostanejo po stečaju kakšnega podjetja in o posledičnih lastnikih. Izpostavili so tudi če bi slad prodal kmetijska zemljišča, kaj se bo zgodilo s temi zemljišči čez desetletja, da ta ne bi nekoč postala zemljišča primerna za gradnjo. Zato so predlagali, da bi takšna zemljišča imela plombo glede namembnosti, da se na teh zemljiščih lahko le kmetuje. Poudarili so, da je zelo pomembna izobrazba mladih kmetov, da se z investcijami in razpisi podpira rešitve, da bodo žita iz ekološke pridelave ostala v Sloveniji – hladilnice žita itd …
Razprava se je vnela tudi o temi, kako naj danes nov kmet sploh začne delovat, kako bo kupil stroje, postavil objekte in začel kmetovat? Po dveh urah debate in vprašanj iz občinstva so razpravo končali. Na okrogli mizi je bilo izpostavljenih veliko težav s katerimi se soočajo kmetje na vsakodnevni bazi, pa žal zelo malo rešitev, katere bi dejansko lahko kmetom olajšale delovanje. (Jure Godler)
