Planina pri Sevnici, 6. september 2026 – Planina pri Sevnici je prvo septembrsko nedeljo ponovno zaživela v znamenju tradicije, domačih običajev, glasbe in druženja. V nedeljo, 6. septembra, je tam potekala že 47. Angelska nedelja, ena najstarejših tradicionalnih turističnih prireditev v občini Šentjur. Dogajanje je bilo prežeto s prikazi starih opravil in domače obrti, glasbo, kulinariko ter predvsem prijetnim druženjem. Angelska nedelja, ki jo organizira Prostovoljno gasilsko društvo Planina pri Sevnici, ni le priložnost za veselje in srečevanje ljudi, temveč tudi pomemben opomnik na bogato dediščino kraja.
Angelska nedelja je ena najstarejših tradicionalnih turističnih prireditev v občini Šentjur. Njena posebnost je predvsem v tem, da skozi povorko in različne prikaze obiskovalcem približa življenje, kakršnega so poznale generacije pred nami.
Povorka, ki pripoveduje zgodbo Planine
Osrednji del Angelske nedelje je tradicionalna povorka, v kateri se skozi kraj predstavijo različne vaške skupnosti in društva. Traktorji s prikolicami, okrašenimi s cvetjem in prti, tako postanejo svojevrstni premični odri, na katerih domačini prikažejo opravila in običaje iz preteklosti.
Vsaka takšna predstavitev je pravzaprav majhna zgodba. Zgodba o tem, kako so ljudje nekoč delali, kaj so jedli, kako so pridelovali hrano in kako so si med seboj pomagali.
Prav zaradi tega je Angelska nedelja pomembna tudi za mlajše generacije. Mnogi danes poznajo končni izdelek, ne poznajo pa več poti, ki je bila nekoč potrebna, da je ta izdelek nastal. Prikazi na Planini omogočajo, da se ta znanja ne izgubijo in da jih lahko spoznajo tudi tisti, ki jih sami nikoli niso doživeli.
Ko je bilo za vsakdan potrebnih veliko pridnih rok
Letošnja Angelska nedelja je ponovno pokazala, kako raznoliko je bilo nekoč življenje na podeželju. Ni šlo zgolj za delo na kmetiji, temveč za številna znanja in spretnosti, ki so jih ljudje potrebovali, da so si zagotovili hrano, oblačila in druge potrebščine.
Med prikazi je bilo mogoče videti mletje žita na ročni pogon, ki so ga prikazali prebivalci Brda – Tajhte. Obiskovalci so lahko spoznali tudi način mlačve, pri kateri je bilo za obdelavo žita potrebne veliko več ročne moči kot danes. Štirje so namreč vrteli mlin, za tlačenje slame pa so uporabili otroke. Predstavljen je bil tudi prvi mlin iz kamna, s čimer so organizatorji še enkrat pokazali, kako drugačna je bila nekoč pot od žita do moke.
Veliko pozornosti je pritegnilo ličkanje oziroma kožuhanje koruze, ki so ga prikazali prebivalci Planinskega Vrha. Štiri storže so povezali in obesili pod kozolec, nato pa je sledilo tudi nekoliko bolj tekmovalno nadaljevanje – iskanje prvih dvanajstih rdečih koruznih zrn. Takšni prikazi niso le zabavni, ampak predvsem ohranjajo znanje o opravilih, ki so bila še ne tako dolgo nazaj sestavni del življenja skoraj vsake kmetije.
Prikazano je bilo tudi izkopavanje krompirja, ki so ga uprizorili prebivalci Zgornjega trga Planina in pri katerem so sodelovali vsi člani družine. Delo, pri katerem so nekoč sodelovale različne generacije, je bilo tako mogoče videti tudi skozi oči današnjih obiskovalcev.
Od čebelarskih sveč do sadja iz domačega sadovnjaka
Svoje znanje in dejavnost so predstavili tudi člani Čebelarskega društva Planina. Obiskovalci so lahko spoznali izdelovanje sveč iz voska in drugih izdelkov iz čebeljega voska. Predstavitev je ponudila tudi vpogled v zgodovino čebelarstva na Planini, ki ima v kraju dolgo tradicijo.
Pomemben del prikazov je predstavljala tudi predelava hrane. Člani MePZ Zarja so prikazali ribanje in tlačenje zelja – opravilo, ki je bilo nekoč pomemben del priprave ozimnice. Kislo zelje je bilo namreč eno izmed živil, s katerimi so si družine pomagale preživeti zimske mesece.
Na drugem koncu tradicionalne kulinarične zgodbe je bilo prešanje sadja, ki so ga z zelo izvirno idejo prikazali prebivalci Podpeči pri Šentvidu. Jabolka in hruške oziroma tepke so nekoč predstavljale pomemben del domačega sadja, iz katerega so s prešanjem pridobivali sok.
Prebivalci Podloga pod Bohorjem so uprizorili tudi žganjekuho, s čimer so obiskovalci dobili vpogled še v eno izmed tradicionalnih oblik predelave sadja.
Od kolin do malice na »stari žagi«
Poseben del predstavitve so bile tudi koline oziroma furež, ki so ga prav tako prikazali vaščani Stare žage. Pri tem opravilu je imela svoje mesto tudi obvezna malica, kakršna je nekoč spremljala težko delo. Tudi takšne podrobnosti so pomemben del etnoloških prikazov, saj življenja nekoč ne predstavljajo le skozi delo, temveč tudi skozi druženje in navade, ki so ga spremljale.
Prav druženje je bilo namreč vedno pomemben del takšnih opravil. Pri delu na kmetiji ljudje pogosto vsega niso zmogli sami, zato so jim pomagali sosedje, sorodniki in prijatelji. Po opravljenem delu pa je sledilo druženje ob hrani, pijači in glasbi.
Pestre stojnice in domača ponudba
Dogajanje na Angelski nedelji so popestrile tudi številne stojnice, ki so se razprostirale po središču Planine. Obiskovalci so lahko izbirali med lesenimi izdelki in pripomočki za gospodinjstvo, ročno izdelanimi okraski, cvetličnimi aranžmaji, nakitom in drugimi rokodelskimi izdelki. Na voljo so bili tudi med in čebelji izdelki ter domače dobrote, svoje izdelke oziroma ponudbo pa so predstavljali tudi ponudniki oblačil in športne opreme. Stojnice so tako poleg pestrega programa ustvarile pravo sejemsko vzdušje in privabile številne obiskovalce.
Tradicija, ki jo soustvarjajo domača društva
Angelska nedelja je skozi leta postala prireditev, pri kateri sodeluje velik del krajevne skupnosti. Poleg organizatorja, Prostovoljnega gasilskega društva Planina pri Sevnici, se v program vključujejo različna društva, vaške skupnosti in posamezniki. Prav sodelovanje številnih ljudi daje prireditvi značaj, zaradi katerega presega zgolj turistični dogodek.
Tudi letošnji program je ponudil različne predstavitve. Svoje mesto so imeli likovniki, čebelarji, pevci, mopedisti in drugi sodelujoči. Posebno zanimiv del je predstavljala tudi vožnja mopedov društva Mopedisti Srečko, ki je v program vnesla nekoliko drugačen pogled na tehnično dediščino.
Brez pršjače seveda ne gre
Ob vsem dogajanju pa Angelske nedelje skoraj ni mogoče omeniti brez slovite planinske pršjače. Ta tradicionalna domača posebnost je skozi leta postala eden od zaščitnih znakov prireditve. Tudi obiskovalci preteklih Angelskih nedelj so jo pogosto izpostavljali kot enega glavnih razlogov za ponovni obisk.
Poleg hrane je za dobro razpoloženje poskrbela tudi glasba. Letošnjo Angelsko nedeljo so zaključili Vražji muzikanti, ki so poskrbeli za zabavo in druženje pozno v večer. Prireditev je bila tudi letos vključena v program Šentjurskega poletja.
Več kot le nedeljsko druženje
Angelska nedelja na Planini pri Sevnici je v skoraj petih desetletjih postala pomemben del lokalne tradicije. Leta 2017 so praznovali 40. izvedbo, leta 2022 je po krajšem premoru zaradi epidemije potekala 43. Angelska nedelja, letošnja pa je bila že 47. po vrsti.
Njena vrednost ni samo v številu obiskovalcev ali bogatem programu. Največ pomeni to, da domačini sami ohranjajo zgodbe svojega kraja. Skozi prikaze dela, domače hrane, obrti, glasbe in druženja nastaja živ spomin na čas, ki počasi odhaja. In prav zato je Angelska nedelja več kot le prireditev. Je dan, ko Planina pri Sevnici zaživi v posebnem vzdušju, ko se srečajo generacije in ko se skozi delo pridnih rok ponovno pokaže, kako je bil nekoč videti vsakdan.
(Brina Brečko)
