Šentjur, 4. september 2025 – Letos mineva 110 let od začetka Soške fronte, enega najmarkantnejših delov prve svetovne vojne na Slovenskem. Čeprav geografsko oddaljeni, so imeli boji na smaragdni reki velik vpliv tudi na naše kraje. V beg pred italijansko okupacijo so pognali več tisoč Primorcev, med katerimi so številni nov življenjski prostor našli v Šentjurju. Tu je od prejšnjega tenda na ogled tudi razstava o omenjenih dogodkih.
Pred leti se je v raziskovanje prihoda Primorcev na Štajersko lotila Šentjurčanka, kustosinja iz Muzeja novejše zgodovine Celje Darja Jan. Leta 2018 je nastala obsežna razstava, naslovljena z znanimi verzi Simona Jenka Buči, buči, morje Adrijansko. Po premieri v Celju je gostovala že v mariborskem Muzeju narodne osvoboditve in v Novi Gorici, tokrat pa jo je celjski muzej postavil v Galeriji Zgornji trg.
Številne zgodbe
Razstava nas skozi ne tako dobro znano plat prve velike vojne pelje v dveh delih. V prvem je zgodovinsko orisan potek dogodkov. Začne se z rojstvom takrat nove države, nadaljuje v začetkom bojev in priključitvijo Primorske Italiji ter vsem, kar je to pomenilo za tamkajšnjo kulturo in splošno bivanje. Drugi del je posvečen zgodbam posameznikov, ki so svoje domovanje našli na Celjskem. Janova se ob tem ni usmerila le na njihovo doživljanje, temveč tudi, kako je priselitev večjega števila ljudi vplivala na ostale sfere tukajšnjega življenja. Posebej za šentjursko postavitev razstave so dodane nove videopripovedi sem priseljenih družin.
Primorci se sicer niso selili le na območje širšega Celjskega. Velika skupnost, predvidoma štiri tisoč glava, je nastala v Mariboru, kjer se je takrat umaknil nemško govoreči upravni aparat, razlaga Darja Jan. Tam so ustanovili tudi dve primorski društvi Jadran ter Nanos. Zanimiva je tudi naselitev več kot 1.200 Primorcev v Nazarje, kamor se je preselila čevljarska zadruga iz Mirna pri Gorici in tam nadaljevala svojo pomembno dejavnost izdelovanja obutve za avstroogrsko vojsko.
Primorski priimki
Oblikovalci razstave so se odločili, da bodo panoji v obliki cipres, saj “Je to poznano primorsko drevo, nesmrtno in zimzeleno, ki predstavlja upanje na boljše življenje,” navaja Darja Jan. Na panojih so predstavljene trpke zgodbe posameznikov, na njih pa so nanizani tudi številni priimki, ki so danes znani v naših krajih, izhajajo pa prav iz omenjene priselitve z zahoda Slovenije. Med drugim Podberšič, Renčelj, Suša, Ščuka, Stepančič, Simoniti, v Šentjurju pa priimki Flander, Martinčič, Drešček, Bončina, Prezelj, Klavžar, Oblak, Malovrh, idr. Janova ob tem ugotavlja, da mnogi potomci danes ne vedo, da so njihovi predniki na Štajersko prišli iz Primorske.
Razstava je v Galeriji Zgornji trg odprta do 17. oktobra.
