16. november 2024 – To sredo, 20. novembra, bo minilo 130 let, kar se je v Hruševcu rodil borec za severno mejo Franjo Malgaj. Visoko obletnico so skupaj z obeležitvijo dveh obletnic generala Rudolfa Maistra – 150-letnice rojstva in 90. obletnice smrti – v Šentjurju obeležili že minulo soboto.
Slavnostno akademijo Spominjamo se sta pripravila Domoljubno društvo Franjo Malgaj Šentjur in Knjižnica Šentjur, ki tudi sicer skrbita za ohranjanje spomina na dogodke iz prve svetovne vojne, zlasti pri vključenosti naših soobčanov. Kot je ob tem ocenila predsednica domoljubnega društva Darja Jan, sicer muzejska svetovalka Muzeja novejše zgodovine Celje, znotraj občinskih meja zavedanje o Malgaju in njegovem zgodovinskem doprinosu še obstaja, izven pa je precej pomanjkljivo. Na to je v svojem sobotnem slavnostnem nagovoru opozorila tudi predsednica Zveze društev General Maister Lučka Lazarev Šerbec: “Franjo Malgaj sodi med izjemne posameznike, brez katerih bi bila podoba naše države danes zagotovo drugačna. Bil je neustavljiv in bojevit domoljub, ki je na svojem osvobodilnem pohodu za severno mejo osvojil celotno Mežiško dolino in Dravograd, zavzel je Velikovec, Pliberk, Labod. Žal pa je bil pri tem precej osamljen, saj narodna vlada v Ljubljani ni pokazala posluha za pozive generala Maistra in Franja Malgaja ter tako zamudila ključni zgodovinski trenutek. Slovenska Koroška je namreč na mirovni konferenci v Parizu plačala visoko ceno,” je spomnila na čas konca I. svetovne vojne.
Ne le borec, tudi literat
“Tudi danes Malgaj trka na srca vseh Slovencev,” je z Maistrovim verzom na duše prisotnih potrkala slavnostna govornica. Ravno on je namreč preko svojih literarnih del zaslužen tudi zato, da lahko čas velike vojne skušamo doživljati preko njegovih pisem. Tako Maister kot Malgaj sta bila namreč poleg vojaštva močno povezana s kulturo, z ustvarjanjem: “To kar je storil z osvoboditvijo Maribora, je zmožen storiti samo umetnik.” je potrdila z mislijo Janeza Švajncerja. Lazarev Šerbečeva je zaključila s pogledom na sedanjost, o kateri je potrebno misliti, a ob enem ne pozabiti na ključne trenutke zgodovine in za prihodnost družbe in države vzgajati odgovorne, sočutne, aktivne državljanke in državljane.
Osrednji kulturni program večera so z domovinskimi napevi Maistra, Razlaga in Katniga obogatile članice Ženskega pevskega zbora skladateljev Ipavcev Šentjur pod vodstvom Mojce Volavšek, z interpretacijo pesmi Rudolfa Maistra in dnevniških zapisov Franja Malgaja pa člani Literarnega društva Šentjur Anita Koleša, Kvirina Martina Zupanc in Vid Palčnik. Ob koncu so si obiskovalci slavnostne akademije lahko ogledali tudi nabor fotografij iz arhiva celjskega muzeja novejše zgodovine, ki govore zgodbe o času velike vojne, ko so mnogi, tudi iz naših krajev, svoja mlada leta preživeli v žrelu vojnega časa. In to je zgodovina, ki se nikoli ne konča, biva tudi danes, ne tako daleč stran.
