V Občini Šentjur smo dobili novega občana – profesorja glasbe, skladatelja in aranžerja Danijela Berdena. Zagotovo na portalu sentjur.net ne moremo predstaviti vsakega novega občana, vendar nam je Danijel takoj padel v oči. Čeprav živi pri nas šele nekaj časa, se je skoraj takoj integriral kot gost – večinoma s fotoaparatom v roki na številnih kulturnih prireditvah pri nas. Zagotovo pa se v prihodnosti s šentjursko kulturo ne bo samo spogledoval.
Gospod Berden, prihajate iz Filovcev v Prekmurju. Kako to, da vas je življenjska pot zanesla v Šentjur?
Huh, dolga zgodba. Na kratko: Ljubezen. (smeh) Vsako življenje je neke vrste potovanje. Tudi moje … Prihajam iz kraja Filovci, srednja šola v Murski Soboti, fakulteta v Mariboru, prva služba v Ljutomeru, potem dopolnjevanje na Razkrižju, pevski zbor v Lendavi …
Vsaka faza življenja v drugem kraju. Leta 2012, ob rojstvu otroka, pa preselitev v šentjursko občino, Goričico … Potem še menjava službe iz Prlekije v Celje na Srednjo zdravstveno šolo Celje in Gimnazijo Celje Center in končno 2018 preselitev v Šentjur … NA SVOJE … DOMOV. 🙂
Doštudirali ste glasbeno pedagogiko v Mariboru, v svoji diplomski nalogi pa ste pisali o vplivu glasbe na otroka v razvoju. Kdaj se začne ljubezen do glasbe? Kdaj mladostnik spozna lepoto zvokov?
Moja diplomska je bila primerjava naučene snovi v srednji šoli, smer predšolska vzgoja in uporaba le-te v vrtcu. Kje so pomanjkljivosti, kje so mogoče manj močna področja vzgojiteljic in katerim področjem dejavnosti bi bilo potrebno dati večjo pozornost, predvsem v srednješolskem izobraževanju, za skupno dobro oz. za boljši jutri naših otrok. Ljubezen do glasbe se začne že v maminem trebuščku. Nekaj je genske zasnove, potem je vpliv okolja, v katerem živimo, potem naša samoaktualizacija v želji po odkrivanju zvoka. Zvok je valovanje, ki se širi po prostoru, dotakne se vsakega na tak ali drugačen način. Najprej so seveda starši, ki spodbujajo doživljanje glasbe, potem so vzgojiteljice v vrtcu, potem učiteljice, profesorji … Ko mladostnik dozoreva, si oblikuje slog, kateremu potem načeloma ostane zvest. Se pravi v času šolanja bi se po moje morala gojiti predvsem ljubezen do glasbe, poslušanja, izvajanja glasbe in možnost doživeti čim več različnih stilov in zvrsti.
Kaj torej loči glasbenega genija in tonsko gluhega človeka? 🙂
V bistvu sta oba človeka, ki imata svoje posebnosti, le da tonsko gluh človek zaznava zvok preko vibracij, ki niso obarvane. V detajle se ne bi spuščal, ker je to tema za dokumentarec na Sloveniji 1. (smeh) Po moje vsak glasbenega genija opisuje pod drugačnimi kriteriji, kar sproža razna deljena mnenja, po drugi strani pa imajo tonsko gluhi spet druge kvalitete, ki pa so seveda zaradi pomanjkljivosti sluha manj omenjene.
Na uho smo dobili, da ste napisali skoraj 300 priredb različnih pesmi. To drži?
Drži, mogoče jih je že več. Pišem predvsem za moški in mešani zbor, se pa najde tudi kakšna priredba za ženski, mladinski in otroški zbor. Priredbe so nastale načrtno ali po naročilu, in sicer z željo zbora ali komorne zasedbe po izvedbi posamezne skladbe, tako da imam srečo, da vse, kar sem napisal, je bilo že izvedeno. Zelo rad pišem samo za glasove, ker se mi zdi, da se z glasom da na veliko načinov izvesti zanimive stvari. Povod za pisanje priredb so bile znane skupine (Wise Guys, Perpetuum Jazzile, New swing quartet, Golden gate quartet, klapa Cambi), vsaka za posamezni stil glasbe. Imam tudi par avtorskih skladb, ampak število ni omembe vredno.
So vaše priredbe boljše ali slabše od originalne verzije?
Če bi rekel, da so slabše, bi pljuval sam sebi v skledo. (smeh) Moje priredbe so po navadi takšne, da so napisane na podlagi zmožnosti posamezne zasedbe in direktno za določeno zasedbo. Glede na občutke pri izvedbah, saj sem bil v večini sam prisoten, so mi zazvenele odlično, pevci so priredbe začutili in tako je bila tudi izvedba fenomenalna. Je pa res, da imajo vsake oči svojega malarja. Nekaterim so všeč, nekaterim ne. S tem se ne obremenjujem. Pri priredbah puščam veliko možnosti lastne interpretacije zborovodje, tako da če komu ni všeč, si je dejansko sam kriv, ker je imel možnost narediti tako, da mu bo všeč.
Po brskanju po seznamu slovenskih skladateljev, ki so avtorji skladb za nastope na regijski in državni ravni pevskih zborov in vokalnih skupin, vašega imena še nismo našli. Zakaj?
V mojem opusu je zelo malo avtorskih skladb. Na regijski in državni ravni pevskih zborov pa so določene smernice, kjer bi se naj izvajale skladbe slovenskih avtorjev in ne priredbe. Tako da so priredbe primerne za posamezne tematske koncerte ali nastope ob praznovanju okroglih rojstnih dnevov, porok, obletnic …
Pojete in vodite tudi Moški vokalni kvintet Aeternum. Nam lahko zaupate kaj več o tem?
Pri Moškem vokalnem kvintetu Aeternum samo pojem in vsake toliko prispevam kakšno priredbo ter skrbim za grafično podobo in objave na spletni strani. Vodim pa mešani Komorni pevski Vita iz Lendave, deveto leto. To dvoje v bistvu poskrbi, da se še vračam v rodno Prekmurje, hkrati pa se še dodatno glasbeno udejstvujem, tako da lahko pri poučevanju uporabim preverjene stvari iz prakse in ne le zgolj teorije.
V Šentjurju občasno kakšna vokalna skupina ali zbor išče novega zborovodjo. Vas še zanima prevzeti vodenje kakšne vokalne skupine?
Trenutno ne. Pa ne zaradi straha do prevzema odgovornosti, ampak zaradi pomanjkanja časa. To je v bistvu tipičen odgovor, ampak res. Delo na dveh šolah, zborovodja Kpz Vita v Lendavi, član moškega vokalnega kvinteta Aeternum … to letno znese okrog 120 nastopov, kar se mi zdi, da je dovolj za amaterskega glasbenika, ki ima še družino. (smeh)
Kje še vidite svoje izzive v glasbi?
Svoje izzive usmerjam predvsem na vokalno glasbo. So mi pa zanimivi še Body percussion, Beatbox ter delo z različnimi improviziranimi instrumenti. Glede na trenutno dogajanje na srednjih šolah se posvečam tudi majhnim komornim skupinam, bendom, ko je pa kakšna večja prireditev, pa tudi bend, solisti in zbor. Sodeloval sem že z mnogimi znanimi glasbeniki (Vlado Kreslin, Alya, Trio Eroika, Tim Ribič, Alfi Nipič, Manca Izmajlova, Regina, Čuki …). Takšno sodelovanje je eno posebno doživetje … Mogoče še kakšno sodelovanje z znanimi glasbeniki. Izziv … Rad bi izdal kakšno lastno zbirko not, da še drugi lahko doživijo napisano. Rad se tudi izobražujem na tem področju, ker ne samo, da se vsak dan zgodi nekaj novega … Zgodovina glasbe je tako bogata, tako da lahko tam črpamo navdih in motivacijo. Zanimivi so mi novi stili in mešanice različnih skladb, tako imenovani mashup-i.
Zanimajo me zanimive izvedbe in pristopi do glasbe, predvsem pa mi je izziv, kako približati glasbo mladim, da ne bi doživljali glasbe kot nekega bremena ali nekaj najhujšega na svetu v smislu poučevanja, ampak kot del nas, sredstvo za sproščanje in doživetje, ki nas povezuje s svojim stilom, interpretacijo in izražanjem.
V Šentjurju smo vas opazili na razmeroma veliko kulturnih prireditvah. Kakšen je vaš pogled na šentjursko kulturo?
Kulturo cenim z vsem srcem. Glede na to, da razmeroma veliko nastopam, se dostikrat ne najde časa ali volje za obisk posameznega koncerta, dogodka ali različnih aktivnosti, ki so organizirane za občane. Koliko spremljam, se v Šentjurju veliko dogaja. V času poletnih počitnic, ko je časa malo več, pa ga z veseljem zapolnim s kulturnimi dogodki, kje smo v družini enotni. Gremo poslušat, gremo nekaj novega doživet, ker se je nekdo za organizacijo in izvedbo potrudil … s tem se na nek način zahvalimo za tisti čas, ki ga je nekdo namenil, da bi se drugi imeli fajn, hkrati pa še sami doživimo nekaj, kar se nas dotakne, kar ostane.
Hvala za vas čas in odgovore.
Jure Godler
