19.2 C
Šentjur pri Celju
22/07/2024
sentjur.net

Dnevnik Mlinarjeve Tončke osvetlil del zgodovine

Šentjur, 15. 9. 2023 – Dnevnik Mlinarjeve Tončke je dokumentarno romanizirana pripoved žensk treh generacij šentjurske družine Novak, ki se je ukvarjala z mlinarstvom in žagarstvom. Pripoved je časovno vezana na drugo polovico 19. in 20. stoletja, postavljena pa je ob reko Voglajno. Vsa dogajanja tistega časa je vestno zapisovala Mlinarjeva Tončka. Vida Hustič, njena vnukinja, je njene zapise in pričevanja sorodnikov spretno zbrala in objavila v knjigi Dnevnik Mlinarjeve Tončke. Z Vido Hustič se je na literarnem večeru pogovarjala Tatjana Oset, direkotrica Knjižnice Šentjur.

Roman govori o tem, kako je Miha Novak iz rodnega Šaleka prišel na posest v Vrbno in se tam začel ukvarjati z izdelavo usnjenih podplatov (od tu domače ime Podplašek), potem pa se je usmeril v žagarstvo. Poročil se je z Antonijo Podgoršek, imela sta 11 otrok. Začeli so se ukvarjati tudi z mlinarstvom. Voda reke Voglajne je poganjala kolesa mlinov in žag in s tem so si tudi Novakovi ustvarili dobre ekonomske in finančne razmere za življenje.

Od prve do druge vojne

Pred drugo svetovno vojno je šentjurska celica komunistične partije aktivno delovala. Literaturo so razmnoževali s “šapirografom”, matrice so tipkali pri Novakovih, kjer so se pretežno prehranjevali tudi borci Celjske čete. Leta 1941 je bil del Novakove družine prisilno odveden v Donji Miholjac, na njihovo domačijo pa so naselili družino iz Nemčije. Po vojni so se vrnili domov, vendar je bila vrnitev grenko-sladka. Dva sinova sta umrla med vojno, zaradi nacionalizacije po vojni pa so izgubili tudi veliko premoženja. Avtorica knjige je orisala tri generacije Novakovih od obdobja pred prvo svetovno vojno pa do časa po drugi svetovni vojni.

Na literarnem večeru, v avli Ipavčevega kulturnega doma Šentjur, se je zbralo veliko avtoričnih sorodnikov, ki so pozorno poslušali o življenju njihove rodbine. “Vedno, ko sem se vozila po Voglajnski dolini mimo Vrbnega, sem razmišljala, kako so živeli moji predniki. Razmišljala sem, kako bi se približala tej zgodovini krajev ob Voglajni, vse dokler nismo v zaprašenem kovčku na podstrešju domačije našli dnevnik, dopisnice, slike in pisma moje stare mame. Ta je skrbno in predano pisala dnevnik,” je v budilu za pisanje knjige uvodoma povedala Hustičeva. V pogovoru je avtorica poleg svoje babice orisala tudi življenje svoje mame. Iz knjige pa je prebrala nekaj odlomkov. Knjiga je izšla pod okriljem Knjižnice Šentjur. Delo pa je pomembno tudi z vidika, ker opisuje življenja malih ljudi in njihovo doživljanje tragedij, ki so se dogajale v družbi. Za kulturno popestritev je posrkbel violinst Kristian Kolman. (Jure Godler)

Sorodne novice

Deževen dan: vodotoki ponekod prestopili bregove

ViP

Da bo škode na poplavah manj

Jure Godler

Protipoplavni nasipi še držijo! Ogroženi le posamezni objekti

Jure Godler

Šentjur v boju z naraslo vodo

Zoran Borovšak
Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več