Šentjur, 6. 6. 2024 – Droni oz. brezpilotna letala so v zadnjih letih močno izpopolnila svojo funkcionalnost. Žal so se izkazala kot pomembno orožje modernega vojaškega konflikta, kot ga je moč spremljati v Ukrajini, kjer se je vojna preselila za monitoje skrbno varovanih poslopij. Tam na daljavo dobivajo strategi pomembne podatke o premikih nasprotnih vojakov pa tudi kar na daljavo uničujejo nasprotno pešadijo in motorizirane enote. Brezpilotna letala so v času miru omejena z strogimi predpisi, kje lahko letijo ter celo kdo jih pilotira, saj morajo piloti opraviti tudi izpite za upravljanje teh.
Šolski center Šentjur že več kot 30 let pripravlja tradicionalno prireditev Dan žit 2024. Na šolskem posestvu pripravijo vzorce različnih sort žit, ki služijo namenu primerjave. Začeli so s predavanjem Igorja Škrebota iz KGZS – Zavoda Celje, ki je predaval o mladim poljedelcem o tehnologiji pridelave ozimnih žit in predstavitev poskusa z pšenico in ječnemi. Sledilo pa je predavanje integriranega varstva žit in posebnosti varstva ozimnih žit, predavateljice Vesne Zalolokar prav tako iz KGZS – Zavoda Celje. “Že tradicionalno pripravljamo Dan žit s preiskusom različnih sort žita z namenom, da kmetu ponudimo izkušnjo katera sorta se v danih prideljevalnih pogojih najbolj obnese. Ti pogoji pa so letos zelo specifični in izzivalni,” nam je zaupal Igor Škrebot.
Predavanja v senci drona
Škrebot je poudaril, da je setev z dronom napredek v uporabi tehnike in nov način izvajanja setev. “Računamo na to, da bo v času ko žito še raste že posejemo novo seme. To bo skalilo in ko bomo prišli do žetve žita, bomo odprli prostor za novo kulturo v našem primeru oljno redkev,” je še dodal predavatelj. Izpostavil pa je tudi prednost, da je posevek z drugimi stroji nemogoče posejati zaradi razmočenosti tal. “Prednost uporabe drona je tudi zmanjšanje uporabe mehanizacije – traktorja, varčuje se pri gorivu in ohranijo se tudi tla,” je dodal še Aleš Žnidarko, vodja oddelka za kmetijstvo in projekte v prostoru iz Geodetskega zavoda Celje. Na posestvo ŠCŠ so pripeljali dron Agras T10 manjše izvedbe s katerim so prikazali setev.
Takšno tehnologijo setve z dronom uporabljajo že v Avstriji in je primerna za manjše in srednje velike kmetije. Dron s katerim so izvedli demostracijo ima nosilnost 10 kg, čez kakšen mesec pa bodo v Geodetskem zavodu dobili največji dron v Sloveniji, ki bo imel nosilnost 40 kg. Takšen dron lahko poseje 21 hektarjev veliko območje v prilkižno eni uri. Gibanje drona pa je avtomatsko, saj so piloti že prej vpisali koordinate, katerih se drži dron.
Pomembni so preiskusi
“Preiskusi so zelo pomembni, da lahko opazujemo kako se razvija določena kultura, v današnjem primeru žita,” je povedal direktor ŠCŠ mag. Branko Šket. Tudi direktor vidi v uporabi drona prihodnost kmetijstva – od setve, gnojenja pa tudi tretiranja s herbicidi in fugicidi. “Setev žit je prvi korak in zelo pomembno je, da smo v ta projekt kot šola vključeni, saj tudi kot šola veliko vlagamo v znanje o kmetijski mehanizaciji,” je še dodal Šket. Šolski center Šentjur pa ima za tovrstne namene dovolj veliko posestvo, saj obdelujejo že 105 hektarjev površin. Demostracija z dronom je uspela. Dron kot kmetijska mehanizacija ima veliko prihodnost v sodobnem kmetijstvu, žal pa tudi kar nekaj omejitev – kot omejena nosilnost, polnjenje baterij, usposobljenost upravljalca in druge. (Jure Godler)