0.4 C
Šentjur
14/12/2019
sentjur.net

Intervju: Šentjurčan, ki je reševal Obrenovac

Odhod iz Ljubljane7 dan neznosen smradCelotna enota pred odhodom z veleposlanikom SrbijeGasilci PIGD TrbovljeIzliv vode iz nasih 3 črpalkKletni prostori TENTa iz katerih smo prečrpavali vodoKletni prostori TNTa 370x160m 8m globineMuljne črpalke (15m 3min) vsakaNas Unimmog in muljna črpalkaNaša enota iz Celja in  ZrečNočna ekipa iz Celja Notrajnost TENTaObrenovac TENT A  posnetek iz zrakaObrenovac tretji danOdhod prvih enot (peti dan)Robert Jurkovič pred prestopom mejePogled na nase tri črpalkePomoc ekipi iz Termo elektrarne TrbovljePostanek za malico v bližini Slavonskega Brodaprebijal do TENTa v ozadjuPretovarjanje cevi na traktorjePrihod do poplavnega obmocjaPrihod v SrbijoPriprave na odhodResevalec iz vodeResevanje malega psa ki je padel v kanalResevanje z pomocjo ogromnih traktorjevŠe zadnji napotki pred odhodomTako izgleda pa ko precrpava 15 crpalkTENT znotrajTHV nemska ekipa Vodostaj Save v opadanjuVoznja cez ObrenovacVrnitev nasih enot iz SrbijeZ direktorjem za varnost v TENTu usklajevanje dela

O katastrofalnih poplavah, ki so prizadele Bosno in Srbijo, smo se pogovarjali z Robertom Jurovičem – Šentjurčanom, ki je v prvih dneh pomagal reševati termoelektrarno v Obrenovcu. Jurovič je prostovoljni gasilec v Prožinski vasi in pogodbenik v Civilni zaščiti Slovenije. Skupaj še z devetnajstimi kolegi je bil med prvimi aktiviran za reševanje pred poplavami, takoj ko je Srbija izdala mednarodni klic na pomoč. Cilj odprave: Obrenovac, kjer je poplava povzročila največ škode.

S čim ste se soočili, ko ste se odpravljali na ciljno lokacijo?

Največja ovira je bila logistika. Vse skupaj je prehitro potekalo in se tudi države niso mogle tako hitro uskladiti. Pri prehodu čez Hrvaško smo morali plačevati cestnine. Informacijo o tem, kje je naša ciljna lokacija, smo dobili šele med vožnjo. Ko smo prišli v Srbijo ob 19:30 uri, so nas pričakali predstavniki srbskih gasilcev. Zaradi slabih informacij že med njimi samimi so nas vodili v glavno žilo evakuacije, kjer se nismo uspeli prebiti do Obrenovca. Zato smo konvoj morali pred Obrenovcem obrniti, na ozkih cestah, v zmešnjavi in masi ljudi, zato ta manever nikakor ni bil enostaven.

V Obrenovac smo šli nato po drugi poti, kjer smo naleteli na težavo, saj nas je do termoelektrarne, ki je bil naš končni cilj, ločila visoka voda. Z dvema voziloma – Unimogi smo se morali po sami vodi prebiti do točke prečrpavanja. Ostalo opremo so nam morali prepeljati z ogromnimi traktorji. V kabini sem imel več kot 30 cm vode. Del ekipe je čez noč ostal na lokaciji, na katero smo prispeli ob 2:30 zjutraj, da smo pripravili vse potrebno. Že za sam preboj čez vodo smo potrebovali 2 uri. Prva črpalka je ob 4:30 začela s črpanjem, druga pa pol ure kasneje.

Kam ste prečrtavali vodo, kako dolge cevi ste imeli?

To je bil velik problem, saj je bilo okoli termoelektrarne polno vode. Prečrpavanje je bilo skoraj nesmiselno, saj se je pol vode vračalo nazaj. Znotraj elektrarne smo zato prečrpavali v jašek, ki naj bi nato odtekel proti Savi, glede na to, da je bila reka tako visoka, ni odtekalo ven. Zato smo morali z drugo črpalko iz tega jaška prečrpavati preko brežine nasipa v Savo. Razdalja do jaška je bila dobrih 100 metrov cevi, nato pa do druge točke prečrpavanja še 500 metrov. Termoelektrarna je bila ta čas ustavljena iz varnostnih razlogov. Do jutra smo uspeli držati nivo vode, da ni popolnoma poplavilo spodnjih prostorov. Ta elektrarna je njihova največja elektrarna in z energijo pokriva 60 % Srbije. Nivo vode smo uspešno začeli zmanjševati šele tretji dan poplav. Potem se je umirilo, tudi dotoki vode so začeli upadati. Črpalke so delale 24 ur na dan. Ogromno milijonov litrov vode je bilo prečrpanih. Na tej lokaciji smo bili osem dni.

Kaj pa prehana in bivanje za vašo reševalno ekipo?

Prva dva dni smo zelo malo spali, nato smo se razdelili na troizmensko delo. Spali smo v Hotelu M v Beogradu, kjer so poskrbeli za hrano, pa tudi za pranje delovnih oblačil.

Kakšni so bili odzivi lokalnega prebivalstva?

Vedeti moramo, da so bile različne ekipe. Naša ekipa, ki je prva prispela na poplavljeno območje, je reševala samo elektrarno. Naslednja ekipa reševalcev je bila razporejena na več lokacij in so reševali premoženje in ljudi ter dostavljali hrano. Opazili smo zelo pozitiven odziv lokalnega prebivalstva, tudi mediji so Slovenijo ves čas postavljali na prvo mesto, kako smo rešili elektrarno … Odziv ljudi tudi v Beogradu je bil zelo pozitiven. Ustavljali so nas na cesti, niso nam dovolili, če smo šli na kakšno pijačo, da jo plačamo … Policija nas je takoj, ko je videla, da prihaja konvoj, spuščala naprej.

Kakšni so vaši občutki glede tega poplavljenega območja?

Škoda je ogromna. Zavedati se moramo, da smo pri nas navajeni poplav. Zgoditi se je moralo res nekaj hudega, saj se je mesto s 74.000 prebivalci in bližnjo okolico potopilo 3 metre globoko v roku 3 ur. Ljudje niso uspeli rešiti niti sebe, kaj šele premoženja. V naslednjih dneh smo prečrpavali vodo tudi iz mesta v reko Kolubaro. Opustošenje, ko je voda upadla, je težko opisati z besedami. Rusija je poslala 1.400 manjših 600-litrskih črpalk. Ampak tudi količina nekaj pomeni. Naše črpalke imajo 15 kubikov na minuto. Kasneje so se pridružile še Nemške in Danske ekipe. Skupaj z vsemi črpalkami smo ustvarili “svojo reko”.

Ko je voda upadla, je iz hiš prineslo vse – od trupel živali, hrane … Bil je pravi kaos. Lokalna oblast je popolnoma zaprla mesto, tako da so v mesto lahko prišle le reševalne enote, služba za dezinfekcijo in vojska.

Slovenija se je humanitarno odzvala in pomagala. Prihaja pomoč v prave roke?

Pomoči je prihajalo ogromno iz cele Evrope. Problem je bil logističen, saj pomoč ni bila sortirana in so zato nastali problemi na carinah. Naknadno se je to uredilo. Ljudje bodo v prihodnjih mesecih potrebovali ogromno stvari – hrano, pijačo, pohištvo, oblačila, belo tehniko, gradbeni material … Uničeno je širše področje.

Koliko časa bo potreboval Obrenovac, da se bo vzpostavilo normalno življenje?

Težko je reči. Večinoma bodo mesta, kjer ni bilo toliko vode, hitro vzpostavila življenje, medtem pa bodo drugi potrebovali dosti več časa. Tudi porušiti bi bilo treba marsikateri objekt … Sama zemlja je v okolici precej zastrupljena in verjetno bo trajalo leta, da se bo vrnila v prejšnje stanje.

Je bila vrnitev domov olajšanje?

Dol smo bili 10 dni, dve izmeni. Tretja izmena, ki je prišla za nami, je ostala tam do konca, jaz pa sem se odločil, da se vrnem domov. Vzroki so bili preutrujenost, postal je neznosen smrad od razpadanja trupel živali in hrane. Smrad se je vonjal še 2–3 kilometre daleč. Povečala se je nevarnost okužb. Naslednje ekipe so bile veliko bolj opremljene za ta namen.

Bi še šli enkrat?

Če bi bilo potrebno, bi šel. Drugače pa si ne želim tega več videti. Pri nas ljudje jočejo, ko jim poplave zalivajo kleti, v Obrenovcu je zalivalo podstrešja. Naj se postavijo v njihovo kožo. Obnova tega bo dolgotrajna. V vodi je ogromno fekalij in kemikalij. Polja so uničena. Ljudje, ki so pomagali reševati, so dobili grozne izpuščaje in zagotovo bodo ljudje čutili še veliko posledic tega. (J. G.)

Sorodne novice

Občina Šentjur poziva občane, da prijavijo škodo ob neurju 7. in 8. julija

Jure Godler

Neurje klestilo po Šentjurju

Jure Godler

Bron in zlato civilne zaščite Andreji Tisel in Janku Cerkveniku

Jure Godler

Rešili družinskega člana

Jure Godler

Gasili s helikopterjem

Jure Godler

Protipoplavni nasipi še držijo! Ogroženi le posamezni objekti

Jure Godler
Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več