Ob dnevu Civilne zaščite v začetku meseca marca je na Brdu pri Kranju potekala slavnostna podelitev nagrad in priznanj Civilne zaščite za leto 2021. Letošnji slavnostni govornik je bil predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša. Med nagrajenci pa je letos bil tudi Šentjurčan Janko Cerkvenik.
Kaj mislite kaj je vplivalo na odločitev GZS o nominaciji vas za plaketo CZ, ki vam je bila podeljena ?
Moram priznati, da s predlogom nisem bil podrobno seznanjen, saj so obrazložitev napisali moji sodelavci na Gasilski Zvezi Slovenije, z namenom presenečenja, sam pa sem jo prvič slišal na podelitvi. Strinjam se z vsebino predloga, v katerem so posebej poudarili, da smo v tem mandatu uspeli okrepiti našo notranjo in zunanjo podobo krovne organizacije in se še tesneje povezati z mednarodno gasilsko javnostjo. Naredili smo tudi nekaj uspešnih korakov, v smeri izboljšanja razmer, ki jih zagotavlja »podporna« zakonodaja in okrepili sodelovanje z državnimi organi in institucijami. Res je, da sem kot nepoklicni predsednik vložil veliko truda v pripravo in izvedbo teh aktivnosti, kar zagotovo najbolj občuti moja družina. Trdim pa, da sem lahko tako uspešen samo za to, ker imam v vseh organih močno podporo in dobre sodelavce, ki mi pri mojih odločitvah stojijo ob strani. Velik del tega priznanja, je tudi njihovega.
Gasilci in CZ ste v Covid časih pokazali kot nepogrešljiv del družbe, kaj vse ste opravljali?
Pomembno se mi zdi, da smo ob začetku Covid krize, uspeli prepričati resorno ministrstvo, da so naše naloge vezane na opravljanje javne lokalne službe in ne toliko na zagotavljanje nalog zaščite in reševanja na državni ravni. Razumeli so našo zahtevo, da lahko tako odgovorne naloge v času krize, opravljajo samo zdravi in sposobni operativci, ki so še posebej izpostavljeni v vsaki intervenciji. Odločitev je bila soglasna, da se v krizo morajo vključiti sile iz celotnega sistema Zaščite in Reševanja in da ne smemo ponoviti napake iz migrantske krize, iz obdobja vojne v Afganistanu in Siriji. Naši operativci so bili tako manj izpostavljeni neposrednim stikom, zato smo ohranili nujno operativno sposobnost. Na lokalni ravni, smo tako lažje in bolj zavzeto opravljali vse naloge, ki so jih določali občinski štabi Civilne zaščite (razkuževanje prostorov, pomoč s prevozi, dostava potrebnih zdravil in razdeljevanje zaščitnih sredstev ipd.).
Kaj je morda tista stvar za katero se spomnite da je bila narejena v povezavi z CZ in se vam je vtisnila v spomin?
Ključnega pomena za to krizo se mi zdi, da so vse službe in organizacije delovale usklajeno in povezovalno. V začetku krize je bilo pomembno, da smo vsi poiskali in zagotovili nujno potrebne količine zaščitnih sredstev in jih ponudili prizadetim občanom. Odločilno vlogo so odigrali država, župani in vodstva občin, poveljstva CZ, humanitarne organizacije oziroma društva, socialni in izobraževalni zavodi, ki so vse sile usmerile v reševanje stisk ranljivih skupin prebivalstva.
Bi rekli da je covid kriza močno spremnila delo gasilcev in življenje ljudi?
Kriza je pustila določene posledice na našem delu, v prvi vrsti beležimo velik upad na področju usposabljanja in zagotavljanja lastnih finančnih sredstev, v drugi težave v medgeneracijskem dialogu, kjer so nekatere aktivnosti mladih in veteranov, skorajda zastale in končno v tretji vrsti psiho socialni vidik, saj sta za naše delo zelo pomembna družabnost in druženje. Upam, da bomo stanje pred krizo ujeli s pospešenim delom v prihodnje, smo pa v tekmovalnem smislu izgubili kar nekaj mladinskih tekmovalnih enot v kategorijah, ki jih pogojujejo letnice njihove starosti.
Bi rekli da je težko krmariti med funkcijo predsednika GZS in domačim gasilskim društvom?
Delo predsednika društva je velikokrat težje od dela predsednika krovne organizacije, seveda če odmislimo predstavljanje in zastopanje pred državnimi in mednarodnimi institucijami in število članov, ki jih vodita. Sam imam potrebno pomoč, ki mi jo nudijo zaposleni v naši strokovni službi, v nasprotnem se predsedniki in poveljniki društev, v ključnem odločanju morajo znajti sami, brez ustrezne podpore. Zavzetost organov upravljanja in vodenja za njihovo delo, kot pomoč predsedniku in poveljniku društva, pa je seveda odvisna tudi od tega, koliko so slednji pripravljeni deliti delo s podrejenimi in jim zaupati, da bodo njihove odločitve primerne in strokovno utemeljene. V letu 2023 se izteka mandat sedanjim vodstvom gasilskih organizacij, v tistih sredinah, kjer se bodo zavestno podredili aktivnostim »nasledstvenega kadrovanja«, lahko pričakujemo, da bodo kandidacijski postopki in volitve vodstev za nov mandat razmeroma enostavne. V tistih sredinah, kjer niso do sedaj znali izkoristiti te priložnosti, se lahko pojavijo težave, saj sta odgovornost in pričakovanje članstva in družbe, do bodočih funkcionarjev zelo velika.Ponosen sem na vse funkcionarje v nižjih gasilskih organizacijah, zahvaljujem se jim za njihovo delo in hvala vsem občanom, ki jih podpirate pri njihovih naporih.
Kaj je tisto, kar mlade ljudi in tudi malce manj mlade vleče v uniformo prostovoljnega gasilca?
Največjo vlogo ima naša tradicija, ki se je zasidrala v srcih naših prednikov, ki nam že stoletje in pol, iz generacijo v generacijo preko družinskih članov, prenašajo zavest o solidarnosti in humanitarnem poslanstvu. Veliko zaslug nosijo vodstva društev, mentorji in tudi ustanove vzgoje in izobraževanja ter primerni pogoji, ki jih zagotavlja naša družba. Dobro in prijetno okolje, primerno počutje, varovanje in ohranjanje naših vrednot, imajo velik vpliv na zavest mladih, zato se tudi odločajo za sodelovanje.
Letos je ne samo za vas kot predsednika GZS ampak tudi na splošno za območje na celjskem pomembno leto. Kaj bi še posebej izpostavili?
Trije pomembni dogodki bodo zaznamovali to leto, prvi bo v mesecu maju, ko se bomo udeležili, v organizaciji Uprave za zaščito in reševanje »Bogatajevih dni« na Ptuju, v juniju mu bo sledil mednarodni sejem gasilske opreme Interschutz v Hannovru, kjer bodo na ogled po šestih letih vsi največji dosežki v razvoju gasilstva na svetu in Gasilska olimpijada Celje 2022, v času od 17. do 24. julija 2022. Vljudno vabljeni na vse dogodke, še posebej pa v Celje, ki bo gostilo gasilce-tekmovalce iz 26 držav sveta. Del spektakla bo možno spremljati tudi v šentjurskem športnem parku, kje bodo dva dni zapored »uradni treningi« mladinskih tekmovalnih enot. Ponosen sem na odločitev vodstva moje občine, da omogoči mladim tekmovalcem primerne pogoje za tekmovanje, bralcem spletnega portala Šentjur.net pa ponudi priložnost, da si ta tekmovalni dogodek od bliže pogledajo. Tako v Celju, kot tudi v Šentjurju, je vstop za vse obiskovalce vse dni tekmovanja prost, zatorej pričakujem da »napolnimo« tribune in tudi na ta način sporočimo širši svetovni javnosti, da podpiramo gasilce!
Kaj bi sporočili našim bralcem?
Očitno vedno bolj postajamo, tako imenovana »krizna generacija«, komaj preživimo eno krizo, že se zaradi razmer v svetu, spopadamo z naslednjo krizo. Vem, da ima starejša generacija nekaj več izkušenj na tem področju, bolj me skrbi za mlade in za vsebino kvalitetnih odnosov in primernega sobivanja. Vsi pretresi, ki se dogajajo v naši okolici in širše, puščajo globoke brazgotine v našem življenju in pri obnašanju. Postali smo razdražljivi in nestrpni, bolj zaupamo medijem, kot medosebnim odnosom. Najbolj me žalosti, da so posledice krize, zaradi nepopustljivih mnenj posameznikov in stališč do strokovnih odločitev, uničile številne tradicionalne odnose v številnih družinah, med prijatelji in sorodniki. Naj zaključim ta intervju, z mislijo Sir Anthonya Hopkinsa: »Živimo v svetu, kjer je pogreb pomembnejši od umrlega, poroka pomembnejša od ljubezni, videz pomembnejši od uma. Živimo v kulturi embalaže, ki prezira vsebino.« Upoštevajmo nasvet in se ne podredimo, kulturi embalaže! (Tjaša Ferlež)