Želja po ustanovitvi atletskega kluba je dozorela leta 1994. Pobudniki ustanovitve društva so bili Samo Cmok, Ivan Kukovič, Andrej Podgoršek in Vlado Artnak. Ti so ob podpori še nekaterih somišljenikov, vizionarsko videli prihodnost atletike v Šentjurju. Glavni cilj ustanovitve pa je bil omogočiti talentiranim otrokom možnost atletske vadbe. Te dni Atletski klub Asfalt Kovač Šentjur obeležuje 30-letnico delovanja, zato smo se o prehojeni poti pogovarjali s predsednikom kluba Jožetom Artnakom.
V Atletskem klubu Asfalt Kovač Šentjur ste pred kratkim obeležili 30-letnico delovanja. Kaj takšen klub pomeni za Šentjur?
Ustanovitelji so pred tremi desetletji imeli dovolj poguma in zagnanosti, da so ustanovili klub, ki deluje še danes. Skozi aktivnosti kluba se je v tem času zamenjalo veliko število atletov in mnogi izmed njih ostajajo prisotni tudi kot trenerji, tehnično osebje in atletski sodniki. Kanček vpogleda v to organiziranost kluba lahko vidimo pri organizaciji športnih tekmovanj. To delavnost in trud je prepoznala tudi lokalna skupnost, ki se zaveda pomena po vključevanju mladih v športne dejavnosti in nam zagotavlja primerne pogoje za našo delo.
Naši atleti prihajajo iz širšega Kozjanskega, kar je zame največji podvig našega kluba. Posledično klub beleži nekaj izjemnih rezultatov – naj izpostavil atleta paraplegika Henrika Planka in metalko kopja Martino Ratej, ki sta nastopila tudi na Olimpijskih igrah. Ampak našo prihodnost ne vidim samo v rezultatskem smislu, ampak tudi predvsem o tem, da vedno znova k atletski vadbi pritegnemo veliko mladih atletinj in atletov. Poudariti je treba, da atletika ni slučajno kraljica športa, ampak je pogoj, da lahko mladi razvijajo svoje atletske sposobnosti, kasneje tudi za druge športe. Mlade namreč prehitro usmerjamo v športne specializacije, prav pa bi bilo, da bi najprej dobili športne predispozicije. Številni nekdanji atleti so danes priznani športniki ali trenerji – kot je recimo Dejan Mihevc.
Atletika za mlade športnike konkurira med bolj priljubljenimi ekipnimi športi. Konec koncev se verjetno borite za naklonjenost istih spoznorjev. Klub temu pa se atletski klub pogumno drži nad vodo. Vodijo ga entuziasti in vsaj dokler bodo ti obstajali ima klub svetlo prihodnost?
V prvi vrsti je potrebna velika želja in volja za delo v športu. Poleg ustanoviteljev kluba moram izpostaviti še Marjana Gradišnika, našega prvega, dolgoletnega predsednika šentjurskega atletskega kluba. Da se je atletika v Šentjurju obdržala in postavila na noge ima tudi on zelo velike zasluge. Zelo pomembno pa je tudi, da so vsi ustanovitelji še danes aktivni in del kluba. Gonilna sila v vseh teh letih delovanja pa je Vlado Artnak, brez katerega bi zagotovo klub ne bil takšen kot je. Zelo pomembna je podpora tudi mnogih staršev, ki podpirajo svoje mladostnike, da lahko trenirajo v klubu. V klubu delujejo tudi atletski sodniki, ki so večinoma sestavljeni iz bivših atletinj in atletov. Zelo sem vesel ko že malo starejši ljudje prihajajo na naše prireditve, kot bivši atleti in nekdanji športni delavci. Prijateljski duh je naša skupna usoda, ki nas tako močno povezuje, da delamo naprej. Poudariti moram, da vsi ti delajo brezplačno.
Sredstva za delovanje pridobivamo iz lokalne skupnosti, ki je prepoznala pomen dela v športu, da sofinancira delo na mlajših selekcijah. Za vsem pa tudi stojijo sponzorji. Prvi naš večji sponzor je bil Trgohlad z tedanjim direktorjem Brankom Golobom in podjetje Koval z direktorjem Petrom Puserjem. Podjetje Tajfun iz Planine je financiral atletinjo Martino Ratej. Te mesece obeležujemo tudi desetletno sodelovanje z družbo Asfalt Kovač, ki nam pomembno pomaga pri našem poslovanju in delu. Ko vse to zložimo v eno hišico je ta takšna kot jo vidimo danes in se imenuje Atletski klub Asfalt Kovač Šentjur.
Atletika pa poleg entuziazma potrebuje tudi primerne pogoje za delo. Kakšni so pogoji za treniranje atletike v Šentjurju danes in kakšni so bili pred 30. leti?
Začetki delovanja so bili na zelo skromnih osnovah. Teklo se je po lešnatem stadionu, po okoliških travnikih in gozdovih. Zelo kmalu smo se uspeli povezati z OŠ Franja Malgaja Šentjur, v kateri je tudi telovadnica, ki se imenuje po šentjurskih olimpijcih. Šola nam je pomagala, da so lahko naši otroci v manj ugodnih vremenskih razmerah trenirali tudi v telovadnici. Danes imamo tartansko atletsko stezo, možnosti uporabe utežarnice pri šoli in prepotrebne rekvizite, da lahko atletinje in atleti delamo. Poleg tega pa imamo zadovoljivo ekonomsko podlago, da lahko snujemo svoje delovanje tudi v naprej. Imamo tudi osnovne rekvizite za organizacijo atletskih tekem in svojo utico na stadionu. Naša velika želja, ki pa je še vedno neizpolnjena je, da bi šentjurski štadion razširili iz 4 stez na 6 stez, s čemer bi lahko organizirairali še pomembnejše tekme.
Na tem štadionu atletski klub organizira zelo zahtevne atletske prireditve, ki so prepoznavne tudi po Sloveniji. To so za tak mali klub veliki organizacijski zalogaji. Kako poteka pri vas usklajevanje take organizacije in zakaj se tako mali klub sploh loti tega?
Verjamem, da bi marsikakšen organizator lahko pokril kakšno tekmovanje, bolj z “levo roko” kot mi, ampak bolj s srcem kot to naredimo v Šentjurju pa tega ne zmore nihče v Sloveniji. Dobili smo najvišja priznanja Atletske zveze Slovenije za organizacijo DP v krosu v Gorici pri Slivnici, kot najboljšo atletsko prireditev leta. Brez sponzorjev, Občine Šentjur in zagotovo ne brez ljudi, ki delajo v klubu si takih zalogajev ne bi mogli privoščiti. Delamo zaradi promocije atletike v našem okolju pri tem pa nas moralno podpira tudi Atletska zveza Slovenije. To delamo zato, ker imamo atletiko radi in ker se nam zdi, da je prav, da imajo možnost naši atleti nastopiti v najvišjih tekmovalnih rangih, tudi pri nas doma.
V klubu organizirate tudi KOAL – Kozjansko atletsko ligo, ki je tudi pomembna za širitev bazena atletov na Kozjansko in Obsotelje. Nam lahko zaupate kaj o tem?
V lanskem letu je Občina Šentjur in Fundacija za šport prenovila atletsko stezo. Ker dela na atletski stezi še niso bila zaključena smo atletki miting izvedli v Občini Kozje, kjer imajo nov atletski stadion. Kozjansko je naša baza in pomembno je da navdušimo tako mlade atlete, kot starše, da vključijo svoje otroke v športne dejavnosti v osnovni šoli in tudi, da imajo mladi talenti možnost razvoja pod strokovnim vodenjem naših odličnih trenerjev. Mi smo tudi vsako leto organizator dveh pomembnih tekmovanj – to sta KOAL – Kozjanska atletska liga za Upravno enoto Šentjur in za Upravno enoto Šmarje. Na teh tekmovanjih pridobivamo simatije staršev in otrok. Vsakoletni kros organiziramo pri OŠ Lesično, ker je vodstvo šole pripravljeno na sodelovanje, prav tako tak kros organiziramo tudi v Šentjurju.
Zakaj je pomembno, da se mladina športno udejstuje?
Zato, da si pridobijo dobre fizične in psihične predispozicije za svoje nadaljnjo življensko delo. Mladi se tukaj naučijo marsikatere dobre lastnosti, zato pozivam starše, da ko otrokom pomagajo izbirati dodatne dejavnosti v šolah, da izberejo kakšno od športnih dejavnosti.
Pred kratkim ste obeležili tudi 30-letnico delovnaja. Kaj ste pripravili v sklopu tega praznovanja?
Naše praznovanje je bilo finančno skromno, oz. v okviru predvidenih finančnih sredstev. Saj redno delovanje zaradi teh stvari ne sme trpeti. Vseeno pa je tovrstno praznovanje pomembno, tudi zato, da se zahvalimo številnim, ki nam pomagajo in nenazadnje tudi, da sponzorjem vrnemo nekaj od tega, kar oni investirajo v nas.
Pripravili smo razstavo fotografij na ograji štadiona, kjer smo izpostavili pomembnejše dogodke in osebe. To razstavo nam je omogočila Občina Šentjur. Točno na rojstni dan kluba – 23. oktobra, smo organizirali tudi skromno srečanje, kjer smo se znova srečali z nekdanjimi atleti. Srečanja se je udeležil tudi župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci, predstavnik Atletske zveze Slovenije, naši pokrovitelji in tudi ostali ugledni gostje. Na tem srečanju smo tudi prvič javnosti pokazali nov Zbornik šentjurske atletike za obdobje zadnjih 30. let v katerim so povzeti vsi pomembnejši dogodki in osebe, ki so zaznamovale to obdobje. Dodali smo tudi rezultatske tablice. Za to, da je zbornik ugledal luč sveta se je še posebej angažiral Vlado Artnak.
Z optimizmom gledamo tudi v našo prihodnost, saj je delo z mladimi načrtno in sistematično z ekipo odličnih trenerjev in tako se kaže kar nekaj perspektivnih talentov, ki bodo lahko krojili slovensko in mednarodno atletsko sceno ter šli po poti tistih starejših klubskih kolegic/kolegov, ki so to v preteklosti že dosegli. Izpostavljam še perspektivne atlete – Urško Ogrizek ter brata Filipa in Jakoba Cmok. (Jure Godler)
