Šentjur, 9. 4. 2026- V dvorani Glasbene šole Šentjur v Zgornjem trgu so pripravili prireditev Naj prostovoljec 2025, ki poteka v okviru Tedna Zdravega mesta. Dogodek, ki ga organizirata Občina Šentjur in Mladinski center Šentjur, je namenjen javnemu priznanju posameznikom in skupinam, ki s prostovoljnim delom pomembno prispevajo k delovanju skupnosti. V ospredju niso bile zgolj pohvale, temveč predvsem konkretna dejstva: kdo dela, na kakšen način in kakšen učinek ima to delo v lokalnem okolju. “Prostovoljstvo diši po resničnosti. Po človeškosti brez olepševanja. Po majhnih dejanjih, ki imajo težo nečesa velikega,” je uvodoma povedala moderatorka podelitve Polonca Jazbinšek. V občini živijo ljudje, ki svoj čas, energijo in pozornost namenjajo za to, da nekoga ubranijo pred bolečino, osamljenostjo, neuspehom, da nekaj sebe prispevajo skupnosti, skrbijo za okolje ali delujejo v dobrobit kraja.
Svet, kjer je poskrbljeno za vse
Uvodoma pa je zbrane pozdravila tudi lanska naj prostovoljka v starostni kategoriji nad 31 leti, ki delajo z otroki in mladino, prejela Mirjana Aužner. Aužnerjeva je oseba izjemnim čutom za otroke iz socialno ogroženih družin in prepoznava socialne stiske svojih učencev, ki jih nato rešujejo z Občinsko zvezo prijateljev mladine Šentjur. Pri zvezi sodeluje v projektu Trije zimski botri, v okviru katerega z darili poskrbijo za otroke iz socialno nespodbudnih okolij, že več kot 20 let pa skrbi, da se tudi v Dramljah odvijajo aktivnosti in prireditve za predšolske in šolske otroke.
Poudarila je, da bi si vsi želeli svet, v katerem bi bilo poskrbljeno za vsakega posameznika, vendar realnost temu pogosto ne sledi. Prav zato izpostavi pomen prostovoljstva kot nečesa, kar bi moralo postati naraven, samoumeven del vsakega človeka – ne le dejavnost v prostem času, temveč način življenja. Pomoč drugim bi morala predstavljati eno temeljnih vrednot, moralno in etično držo, ki nas spremlja od otroštva do pozne starosti. Če bi ljudje živeli bolj empatično in nesebično, bi bil svet drugačen, zato nas nagovarja, da v tem »ponorelem svetu« ostanemo predvsem ljudje. Izpostavila je tudi dolgo in bogato tradicijo prostovoljstva v Sloveniji ter izrazila prepričanje, da ima to področje svetlo prihodnost, kar dokazujejo številni posamezniki in organizacije, ki vsakodnevno širijo duh solidarnosti Na koncu izrazi hvaležnost vsem sodelujočim ter poudari, da lahko z majhnimi dejanji ustvarjamo velike spremembe.
Zbrane je pozdravil tudi župan Občine Šentjur, mag. Marko Diaci. Zahvalil se je vsem prostovoljkam in prostovoljcem, tako prisotnim kot tudi tistim, ki vsakodnevno delujejo na terenu. Poudaril je, da je prostovoljstvo v občini zelo razširjeno, kar ponazori s podatkom, da je samo v gasilskih vrstah približno 2100 članov, kar predstavlja več kot 10 % prebivalstva. Tudi on je izrazil optimizen glede prihodnosti prostovoljstva čeprav dobri časi prostovoljstva šele prihajajo. Čestital je vsem nagrajencem in prejemnikom priznanj ter jim položil na srce, da jim prejeta priznanja predstavljajo še dodatno motivacijo za nadaljnje delo.
Projekt leta
Priznanje za naj projekt je prejel Klub starodobnikov Večno mladi Šentjur za organizacijo sejma in razstave starodobnikov, ki jo pripravljajo vsako leto 27. aprila. Gre za prireditev z dolgo tradicijo – lani je bila izvedena že sedemnajstič – in z mednarodno udeležbo. Ključna vrednost projekta ni le razstava vozil, temveč kontinuirano delo članov skozi vse leto. Sodelujejo na različnih dogodkih v občini, kjer povezujejo tehnično dediščino z izobraževanjem in promocijo varnosti v prometu. Njihovo delo kaže, kako lahko ljubiteljska dejavnost preraste v stabilen in prepoznaven del lokalnega dogajanja.
Mlajši od 18 let
Pohvalo v kategoriji do 18 let je prejela Sanja Belej, ki prostovoljstvo udejanja predvsem skozi ples. Njeno delo presega lastno udejstvovanje na tekmovanjih – pomembnejši je prenos znanja na druge. V osnovni šoli vodi plesne delavnice, pomaga pri športnih in drugih šolskih dogodkih ter sodeluje pri dejavnostih za mlajše otroke. Njeno prostovoljstvo je primer vrstniškega učenja, kjer mladi aktivno oblikujejo okolje, v katerem živijo, in ne nastopajo zgolj kot udeleženci, temveč kot izvajalci.
Mladi med 19 in 30 let
V tej kategoriji sta priznanje prejeli Janja Šolinc in Zala Vrečko, obe aktivni v skavtski organizaciji. Janja Šolinc deluje kot voditeljica, kjer sodeluje pri pripravi programov, taborov in drugih dejavnosti. Njeno delo vključuje neposredno delo z mladimi – razvoj socialnih veščin, občutka odgovornosti in pripadnosti skupnosti. Pomemben del njenega delovanja je tudi povezovanje kulture in prostovoljstva, saj sodeluje v glasbenih projektih in društvih.
Zala Vrečko poleg dela v lokalni enoti sodeluje tudi na državni ravni, predvsem pri usposabljanju novih voditeljev. To pomeni, da njen vpliv presega lokalno okolje. Njeno delo je usmerjeno v vzpostavljanje odnosov in zaupanja, kar je temelj dolgoročnega delovanja prostovoljskih organizacij.
Nad 31 let (delo z mladimi)
Priznanje je prejel Anton Kukovič, ki že več kot pet desetletij deluje v gasilstvu. Njegovo prostovoljstvo je večplastno: od mentorstva mladim gasilcem do izobraževanja otrok o varnosti. Poleg gasilstva sodeluje tudi pri drugih dejavnostih – od dela z mladimi do kulturnih in humanitarnih aktivnosti. Njegov primer kaže, da prostovoljstvo ni enkratna dejavnost, temveč dolgotrajna vključenost v različne segmente skupnosti.
Nad 31 let (splošno)
V tej kategoriji je bilo podeljenih več priznanj, ki odražajo raznolikost prostovoljstva.
-
Slavka Hladnik deluje v društvu upokojencev, kjer vodi skupino ročnih del in skrbi za ohranjanje kulturne dediščine. Njeno delo vključuje tudi organizacijo razstav in spodbujanje aktivnega staranja.
-
Marjana Zupanc se ukvarja predvsem z organizacijo dogodkov za starejše, obveščanjem članov ter obiskovanjem tistih, ki se dogodkov ne morejo udeležiti. Njeno delo je usmerjeno v preprečevanje socialne izključenosti.
-
Mojca Sivka kot predsednica likovnega društva skrbi za organizacijo razstav in povezovanje umetnikov, s čimer prispeva k prepoznavnosti lokalne kulture tudi izven občine.
-
Darinka Leskovšek deluje na področju rekreacije in promocije zdravega življenjskega sloga, predvsem skozi nordijsko hojo, kjer sodeluje pri organizaciji in izvedbi aktivnosti.
-
Franc Rančigaj deluje na humanitarnem področju, predvsem pri zbiranju sredstev in širjenju vrednot Rdečega križa. Njegovo delo vključuje neposreden stik z ljudmi in krepitev solidarnosti.
-
Uroš Siter pa je ključen na področju gasilstva, kjer sodeluje pri organizaciji intervencij, izobraževanj in razvoju gasilske organizacije, hkrati pa deluje tudi na področju prve pomoči.
Skupna značilnost vseh prejemnikov je, da njihovo delo ni omejeno na eno aktivnost, temveč zajema širši spekter delovanja v skupnosti.
Prostovoljstvo kot sistem, ne kot izjema
Za glasbeno popestritev je poskrbel klavirski duo Allegro, ki ga sestavljata pianistki Zoja Eferl in Neža Jager pod mentorstvom prof. Mojce Eferl in prof. Primoža Mavriča. V drugem delu pa so zapeli šentjurski fantje iz Vokalne skupine 7 de’ci, ki jih vodi Leon Ašenberger.
Dogodek v Šentjurju je dokazal, da prostovoljstvo ni zgolj individualna odločitev, temveč pomemben del delovanja lokalne skupnosti. Vključuje različne generacije, področja in oblike dela – od kulture in športa do humanitarnih dejavnosti in zaščite. Priznanja imajo pri tem dvojno vlogo: po eni strani predstavljajo zahvalo posameznikom, po drugi pa javno pokažejo, katere oblike dela so za skupnost pomembne. Prav to daje prostovoljstvu širši pomen – ne kot izjemo, ampak kot del vsakdanjika. (Jure Godler)
