Slom pri Ponikvi, 14. 11. 2025 – V Slomškovi rojstni hiši na Ponikvi so že sedemnajsto leto zapored organizirali Slomškov simpozij. Strokovno usposabljanje, namenjeno zaposlenim v vzgoji in izobraževanju, je nosilo osrednji naslov: “Šola, ki se samo z znanjem peča, je polovičarska”.
S tem citatom je simpozij takoj poudaril nujnost obravnave čustvene in socialne komponente poučevanja, v duhu Slomškove antropologije, ki človeka razume kot celoto telesne, duševne, duhovne in socialne razsežnosti. Udeležence in goste – med katerimi so bili skrbnik hiše Jožef Planinc, podžupanja Silva Koželj ter direktor RA Kozjansko, v okviru katere deluje Ljudska univerza Šentjur, Jure Raztočnik – sta ob uvodu pozdravila tudi oživljena Slomškova lika, Blaže in Nežica, ki s svojo mentorico Ireno Zevnik opozarjata na Slomškovo pedagoško dediščino.
O emaptiji
Prva predavateljica, prof. dr. Barbara Simonič (prodekanja za znanstveno in raziskovalno dejavnost na Teološki fakulteti), je zbrane nagovorila s predavanjem »Empatija in vzgoja srca: razvijanje čustvene inteligence, povezovanja in vključujočega učnega okolja«. Na podlagi nevroznanosti in razvojne psihologije je poudarila, da znanje ne nauči empatije, timskega dela ali čustvene regulacije. Udeležencem je predstavila praktične strategije za krepitev čustvene inteligence v razredu.
Sledil je prof. dr. Bojan Žalec, znanstveni svetnik, ki je v predavanju »Edukacija v digitalni dobi« osvetlil dileme in izzive, povezane z odgovorno uporabo umetne inteligence. Dr. Žalec je predstavil etična načela in merila, udeleženci pa so lahko svoje vrline za odgovorno rabo UI sami ocenili preko pripravljenega ocenjevalnega rubrikona.
Med odmorom s pogostitvijo Šolskega centra Šentjur, so si udeleženci lahko ogledali in prelistali ponudbo Celjske Mohorjeve družbe. Kot je bilo poudarjeno v napovedi Polonce Jazbinšek, povezovalke simpozija, je Slomšek Mohorjevo založbo ustanovil leta 1851 z vizijo, da slovenski narod dobi »duhovno in strokovno hrano v svojem maternem jeziku«. Na prodajno-razstavnem kotičku je bilo na voljo gradivo, ki je tematsko podpiralo čustveno in socialno komponento poučevanja.
Izgorelost med pedagoškimi delavci
Drugi del simpozija je navdihujoče sklenil Matic Vidic, psihoterapevt in strokovnjak na področju logoterapije. Spregovoril je o vlogi smisla pri preprečevanju izgorelosti med pedagoškimi delavci. Predstavil je, kako globoka vpetost v poslanstvo in prepoznavanje ustvarjalnih in doživljajskih vrednot bistveno vplivata na zmanjšanje izgorelosti in ohranjanje poklicne vitalnosti, kar podrobneje opisuje tudi v svoji novi knjigi Smernik za smisel.
Slomškov simpozij je ponovno dokazal, da prava omika in žlahtno srce ne nastajata zgolj z branjem in pisanjem, ampak z nenehnim zavedanjem, da “je vsak človek samemu sebi majhen svet.” Udeleženci so si bili enotni, da je ravno modro vladanje samemu sebi v poklicu, kjer je poslanstvo enako pomembno kot kognitivne sposobnosti, prava in najvažnejša umetnost za preprečevanje izgorelosti in za celostno vzgojo. (LUŠ)
