Slom, 8. 11. 2024 – Ljudska univerza Šentjur je že 16. leto zapored pripravila Slomškov simpozij. Zaposleni na v vzgojno izobraževalnih zavodih z obiskom takšnega predavanja, prejmejo po 0,5 točke za napredovanje. Zaradi izjemno velikega zanimanja pa je organizator moral omejiti število prijav. Za naslov tokratnega profesionalnega usposabljanja, so si izbrali naslov iz citata Antona Martina Slomška: “Um in pamet sta boljša kot žamet”.
“Žamet je sicer dragocen in zaželen material, vendar je minljiv in omejen. Po drugi strani pa sta pamet in um trajni lastnosti, ki nam omogočajo, da se spopademo z izzivi, sprejemamo premišljene odločitve in živimo bolj izpolnjeno življenje, kar odlično sovpada s temo čustvene in socialne komponente poučevanja, ki jo zadnjih nekaj let izberemo med prednostnimi temami, ki jih določi Svet RS za splošno izobraževanje,” je o izbiri naslova povedala vodja Ljudske univerze Šentjur Alenka Testaniere.
Kapital znanja ostane
Kot prvi je zbrane nagovoril gostitelj in skrbnik slomškove domačije, domači duhovnik Jožef Planinc. Ta je izpostavil uvodno misel 21. strečanja kmetov in kmetovalcev, ki se je odvilo pred nekaj tedni na Slomu – Pomagaj, delaj dobro in moli. Izpostavil je pomembnost odpiranja poti do znanj ter, da znanje, ki ga bodo udeleženci prejeli na tokratnem srečanju tudi pametno izkoristijo v naprej, saj je pomembno to znanje tudi deliti.
Zbrane pa je nagovorila tudi požupanja Občine Šentjur Silva Koželj. Čestitala je organizatorjem, ki z odličnim izborom predavateljev, vsako leto osvetlijo nekatere vidike izobraževanja, ter izzive s katerim se soočajo – nove tehnologije, novi pristopi, družbene spremembe. Dodala je, da imajo delavci v izobraževanju vedno bolj zahtevno nalogo in namen Slomškovih simpozijev je ta, da mogoče najdejo tukaj odgovor na svoje izzive. “Pozablja se na vzgojni vidik, napete razmere med starši in učitelji na kar odgovarja Slomšek, da je cilj izobraževanja vendarle kapital znanja, ki ostane celo življenje,” je še opozorila podžupanja.
Po uvodnih nagovorih pa sta udeležence pozdravila Blaže in Nežica, ki sta osrednja lika knjige Antona Martina Slomška – Blaže in Nežica v nedeljski šoli. Tudi tokrat sta ju zaigrala učenka in učenec OŠ Blaža Kocena Ponikva, njuna mentorica pa je bila Irena Zevnik.
Odlični predavatelji
V osem urnem predavanju so udeleženci poslužali tri odlične predavatelje. Dr. Karel Gržan je v predavanju Dobra šola razjasni glavo in ogreje srce za vse dobro poudaril vrednote, ki so v šolskem okolju zelo pomembne in jih ne smejo pozabiti – da je vsak otrok poseben, oseben, da se mora vsak dan znova česa razveseliti, da mora biti vztrajen in potrpežljiv. Vloga vzgojitelja/učitelja pa je, da je otroku v koktejlu njemu danih zmožnosti, podpora s svojo celostno, naravno in odnosno inteligenco. Dotaknil se je tudi pomena atenske šole, ki je temeljila na podajanju temeljnih podatkih in mojstrovini zastavljanja vprašanj in izmenjave mnenj v dopolnjujoči in sodelujoči misli.
Psihoterpevtka in supervizorka Julija Pelc je svoj prispevek poimenovala Tak pač sem, tukaj sem. Zmoreš sobivati z mano, tudi, ko jaz ne? Poudarila je pomembno vlogo pedagoškega delavca v drži nenehnega nevednega raziskovalca, ki zna intimno prisluhniti sebi, sodelavcem v kolektivu in otroku, ki zna usmerjati pozornost tja, kjer je potrebna, da zaobjame vse otrokove občutke in mu posledično zna predati občutek o njegovi edinstvenosti, hkrati pa se v množici informacij zna kreativno prilagoditi, zaznati ovire in biti podpora.
Matic Novak je v prispevku Onkraj oznak: razumevanje, podpora in uspeh otrok z ADHD v šolskem okolju spregovoril o osebni življenjski izkušnji z ADHD. Predstavil je različne tipe motenj pozornosti, njihove simptome, predvsem pa je nanizal svoje izkušnje, ki rušijo stereotipe, navdihujejo in nas učijo strpnosti, delavce v vzgoji in izobraževanju pa učijo, kako se z drugačnimi pristopi svoje delo prilagodijo za boljšo integracijo.
Ob koncu predavanja pa so bili predavatelji na voljo še za vprašanja in čas za evalvacijo predavanja. Slomškov simpozij je moredirala Polonca Jazbinšek. (Jure Godler, Alenka Testaniere, foto: Jure Godler)
