Dandanes velika večina ljudi marsikaj jemlje kot samoumevno, v resnici pa je to zgolj izraz nehvaležnosti.
Pomislite, če se znate iskreno zahvaliti uslužbencu ali prodajalki za njihovo delo? Ah, saj to pa ni treba, saj so ljudje plačani za to, bi kdo porekel. Sedaj že večinoma vemo, da je tudi to posebno poglavje, ampak govorimo o nečem, kar je brezplačno, pa vseeno s tem varčujemo, kot da je to skrajno omejena dobrina … Nasprotno! Hvaležnost je neomejena, nehvaležnost pa samo pomeni, kako nizko zavedanje imamo o sebi, ne samo o drugih. In ko napišem hvaležnost, ne gre za tisto odigrano, ampak tisto iz srca.
Vsako naše dejanje je v resnici še vedno dejanje in v ta predal spada tudi izražanje (ne)hvaležnosti. Kot je bilo zapisano že dolgo nazaj, z vsakim (ne)dejanjem kažemo s tremi prsti proti sebi. Torej, če smo hvaležni nekomu, da je nekaj storil za nas, pa čeprav je to redno (npr. naredil/a- nekaj na vrtu, skuhal/-a kosilo, opral/-a perilo), smo v resnici trikrat bolj hvaležni sebi. To pa se že bolje sliši, zlasti pa pomaga pri (samo)zdravljenju. Znani so številni primeri, ko je k ozdravitvam pripomogla ustrezna nastrojenost. In tu se srečamo z naslovno tematiko, če znate brati med vrsticami. Ker se svet v (pre)veliki meri vrti na materialni podstati, bi se izvajanje te univerzalne vrednote precej poznalo pri družbenih stroških oz. karkoli že merijo fantje in dekleta z zvenečimi nazivi, ki podatke dobesedno stresajo iz rokava in trdijo, da se da z matematiko razložiti vse, pa so to samo približki, ki jih neodgovorno predstavljajo kot nekaj drugega. Rešitev? Treba je samo odpreti oči oz., bolj natančno, srce.
S tematiko hvaležnosti se srečujem tudi pri svoji dejavnosti oz. sposobnosti, ki sploh ni tako redka oz. ekskluzivna, in ki se mi je po zaslugi učitelja Petra aktivirala sredi predlanske jeseni, brezpogojnem energijskem delovanju na daljavo. Nekatere je bilo treba celo naučiti besede prosim, ko so si zaželeli pomoči, ki seveda ni samoumevna, več pa je bilo takih, ki jim je (iskrena) zahvala šla težko iz ust, ali jim celo še vedno ne gre, pa čeprav preko tipkovnice. Tako enostavno, pa očitno tako zahtevno … Tisti, ki so se tega (ponovno) naučili, so največ naredili ravno zase!
Koristen namig: bodite zdravo sebični, iz srca se zahvalite sebi in ljudem, ki jih srečate v enem dnevu ter opazujte spremembo v sebi .
Bogdan Rahten, glasnik zavedanja
Napisano na podlagi zbirke Učbeniki za tretje tisočletje
