-0.8 C
Šentjur
05/12/2019
sentjur.net
Image default

Kolumna: Kdaj lahko človek zaupa sebi

Ste opazili, da ste praktično neizogibno obkroženi s težavami, ki jih ljudje v resnici povzročajo sami sebi? Izkazujejo se v tekmovalnosti, nevoščljivosti, pomembnosti, ošabnosti in še dolgo bi se dalo naštevati. In to vse zato, ker se dopušča, da material prevlada nad ljubeznijo – še zlasti pa nad ljubeznijo do sebe! Slednja je prav neverjetno odrinjena vstran.

Stvari se lahko spremenijo, ko bo človek dojel, da je za vse odgovoren sam in da je vse v njem ter da lahko sam sebi popolnoma zaupa (učijo nas popolnoma nasprotno in to z namenom, op.). In če človek ne zaupa sebi, kako bo potem zaupal vsem drugim okoli sebe?

Ampak, kako naj nekdo sploh pride do tega? Kako je videti potovanje k sebi, kar je predpogoj, da si lahko vsako znova polno zaupa? To je zgolj in samo dvig zavedanja, ki ga v svojih zapisih večkrat omenjam. To je pot do lastne resnice, ko odrinemo vse laži, ki nas oklepajo in mnogih od njih se sploh ne zavedamo. Temu lahko rečemo tudi proces ozdravitve, ta pa lahko človeka pretrese do temeljev (kar je seveda daleč od tega, da bi bilo slabo). Mnogi se tovrstnega koraka bojijo in ostajajo v navideznem udobju, premnogi pa se celo zavestno odločijo za trpljenje, ker so jih tako konec koncev tudi učili. »Saj nekak’ bo že!« je slišati v pogovorih, ko se malo ali bolj potarna. To je žal lažna tolažba, ki izhaja iz tisočletnega podrejanja človeštva. Tako kot je bolezen v bistvu pot do ozdravitve, če gledamo najbolj enostavne primere, tako je tudi z bolečino, ki je v nas in ki je resnici le strah, ki nam je zastrupil celice.

Zdi se, da je težava pred nami višja, kot najvišja gora. A tudi čeznjo vodi pot, ki ni samo za izbrane, nasprotno! In bolj kot si zaupamo, bolj varna je. Treba je samo zaprositi. In to sebe! V dobi, ko nam skušajo za »olajšanje življenja« vsiliti marsikaj, samo da mi ne bi mi bili mi, se to sliši skoraj neverjetno. Seveda se je tudi tega treba naučiti, saj je odrinjenost ljudi samih od sebe gromozanska, ampak vaja dela mojstra, mojster pa vajo. Pomembno je poviševati zavedanje na vsakem koraku, najlažje in sorazmerno hitro pa gre z dobrim orodjem, tako kot je to npr. pri raznih domačih opravilih. To orodje predstavljajo Učbeniki za tretje tisočletje, ki so napisani enostavno, da marsikoga, vajenega branja zapletenih (berite: namenoma nerazumljivih in manipulantskih) čtiv preprosto šokira. Možnost izbire je še vedno na vas!

Bogdan Rahten, glasnik zavedanja

Napisano na podlagi enega od zbirke Učbeniki za tretje tisočletje, knjiga: Človeštvo na poti k zavedanju

P.S.

V sodelovanju z LU Šentjur bom v sredo, 4. decembra, ob 9. uri v mali dvorani IKC imel predavanje z naslovom Človek je svoj največji zaupnik. Na to in druge tematike izvajam redne pogovorne večere, informacije na Facebook profilu: Učbeniki za tretje tisočletje – kako zavestno živeti sedanji trenutek.

Sorodne novice

Kolumna: Jaz sem že v redu, krivi so drugi!

Bogdan Rahten

Kolumna: Zamere so lastne omejitve

Bogdan Rahten

Komentiramo: Debakel s Primorsko odnesel Dončića

Jure Godler

Prejeli smo: Misel je energija

Jure Godler

Kometiramo: Kdo ne mara šentjurske dobrotnice?

Jure Godler

Anitin modri blog: Zapreti ali odpreti? To je zdaj vprašanje

Jure Godler
Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več