Šentvid pri Grobelnem, 15. 10. 2026 – Lovska družina Log Šentvid pri Grobelnem je z veličastno slovesnostjo obeležila osem desetletij neprekinjenega dela, tovarištva in skrbnega varovanja narave na Kozjanskem. Visoki jubilej zelene bratovščine se je začel s slovesno Hubertovo mašo, praznovanje pa je zaznamoval tudi čustven poklon dolgoletnemu stebru družine, Vinku Mešičku.
V slikovitem kozjanskem okolju je bilo nedavno izjemno praznično. Lovska družina (LD) Log Šentvid pri Grobelnem je namreč praznovala 80 let obstoja. Člani družine, ki danes šteje 23 srčnih in povezanih članov, so ta pomemben mejnik začeli spoštljivo in tradicionalno – s slovesno Hubertovo mašo v cerkvi sv. Vida. V svetem hramu so zbranim z ubranim in mogočnim igranjem uvodni lovski pečat dali lovski rogisti, kar je dogodku vlilo posebno dostojanstvo in globino. Po maši se je praznovanje preselilo na osrednje prizorišče slovesnosti, polno ponosa, lovske tradicije in globokega spoštovanja do preteklega dela.
Bogata zgodovina
Zbrane je nagovorila starešina lovske družine Ivica Mešiček, ki je v svojem nagovoru poudarila, da 80 let ne pomeni le suhoparnih številk, temveč zgodbo generacij, ki so v te kraje vložile nešteto ur prostovoljnega dela in brezpogojne ljubezni do gozdov. Korenine družine segajo v leto 1946, skozi desetletja pa so člani z lastnimi rokami postavljali ključne mejnike. Med njimi izstopata leto 1973, ko je bil postavljen lovski bivak v Ločnecu, in leto 1976, ko smo razvili svoj prapor. Največji simbol njihovega sodelovanja pa ostaja leto 1998, ko so zgradili lovski dom. Kot je poudarila starešina, ta dom ni le stavba iz opeke in lesa, temveč stičišče lovske kulture in prostor, kjer se kali pravo tovarištvo.
Čeprav se je lovstvo v osmih desetletjih močno spremenilo – od tehnike in opreme do odnosa družbe – bistvo ostaja enako. »Biti šentviški lovec ne pomeni samo iti na lov, pomeni biti pripravljen pomagati, ko je treba, pomeni skrbeti za življenjski prostor divjadi in spoštovati naravo, ki nam je zaupana,« je izpostavila starešina Ivica. Družina se je s hvaležnostjo spomnila tudi vseh tistih članov, ki jih ni več med njimi, a so tlakovali pot sedanjemu rodu. Pogled lovcev pa je usmerjen tudi v prihodnost, saj si želijo na mlajše rodove prenesti predvsem odgovoren odnos do narave.
Izjemna udeležba in visoki gostje
Da je LD Log Šentvid pomemben steber lokalne in širše skupnosti, je dokazala tudi pisana zasedba visokih gostov. Praznovanja so se med drugim udeležili:Matija Čakš, župan občine Šmarje pri Jelšah, Alojz Kovšca, predsednik Lovske zveze Slovenije (LZS), Darko Kolar, predsednik SKZLD Celje, Peter Terglav iz Zavoda za gozdove, Zdravko Mastnak, dolgoletni strokovni tajnik SKZLD Celje, Andrej Debelak, komandir Policijske postaje Šmarje pri Jelšah, predsednika krajevnih skupnosti Grobelno in Sveti Štefan, Roman Hribernik in Gregor Hvalica, ter predsednik kulturna društva Damjan Krulec in predstavnika gasilskega društeva Šentvid Matjaž Štruklec in Sebastjan Gobec ter sosednjih lovskih družin (Šentjur, Ponikva, Šmarje, Pristava, Loka pri Žusmu, Handil Dobje).Starešina se je ob tem posebej zahvalila tudi ženam in družinam lovcev, ki potrpežljivo podpirajo njihovo plemenito poslanstvo.
Poklon legendi družine
Slovesnost pa je imela še en, izjemno čustven vrhunec. Usoda je želela, da prav v dneh, ko družina praznuje 80 let, svoj 80. rojstni dan praznuje tudi njihov lovski prijatelj, nekdanji gospodar in lovski čuvaj Vinko (Cena). Vinko, ki je stric sedanje starešine Ivice, velja za pravega graditelja in steber družine. Sodeloval je pri vsaki gradnji, vsaki delovni akciji in vsakem postavljenem temelju. »Ti si gospodaril z zgledom in delom na terenu. S svojo delovnostjo, poštenostjo, skrbnostjo in izkušnjami si postal živa legenda naše zelene bratovščine,« se mu je v imenu šentviških lovcev globoko priklonila Ivica in se mu zahvalil za desetletja zvestobe.
Praznovanje visokega jubileja se je nadaljevalo v prijetnem vzdušju, z dobrimi željami za zdrave gozdove, številno divjad in trdno tovarištvo. Šentviški lovci so dokazali, da so morda po številu res manjša družina, a so po svojem srcu in povezanosti izjemno veliki. Na koncu je med kozjanskimi griči znova glasno odmevalo lovsko voščilo: Dober pogled in srečno! (Ivica Mešiček)
