Šentjur, Himalaja, 2. julij 2024 – V ponedeljek se je ekipa Plezalnega kluba Rifnik Šentjur odpravila tja, kamor srce vleče vse ljubitelje skalnatih strmin. Na indijski strani Himalaje začenjajo pettedensko odpravo, ki, kot pravijo plezalci, pomeni tudi pristno plezalsko izkušnjo.
Četudi je streha sveta v zadnjih letih postala močno komercializiran prostor sveta in je vrh skoraj devet tisoč metrov visokega Everesta dosegljiv že skoraj gorskim amaterjem, je odprava Šentjurčanov močno drugačna. Odpravljajo se namreč na goro, ki jo turisti, pa tudi alpinisti, stežka najdejo. Leži v dolini Zanskar, a še nima imena. Na zemljevidih jo opredeljuje le oznaka T16, ki je v Indiji nekakšna gorska klasifikacija. Kot nam je pred odhodom povedal član odprave Tilen Cmok, so zanjo slišali od kolega, ki je že plezal v bližnjem območju. Tako pravi, da bo izkušnja pristna, kot jo slišimo od pionirskih generacij alpinizma v Himalaji, ko so kot prvi iskali smeri na tamkajšnje vršace.
Izziv, še predenj so se podali na pot
Odprava šteje šest članov. V njej so še Matic Jošt, Tomaž Žerovnik, Uroš Cigljar, Nejc Škrablin in Boštjan Dečman, ki precej mirno izpostavi vse možne ovire, ki so jih imeli, še predno so se podali na pot v Azijo. Ciljna gora namreč leži v pokrajini Kašmir, ki je že dolga desetletja srž političnega konflikta med Indijo in Pakistanom, ki nemalokrat prerase tudi v surovosti. Indija je zato še posebno pozorna na vse prišleke v ta severni del države, skuša pa onemogočiti tudi vse obveščevalske manevre.
Zadnja Cmokova odprava v Argentini (foto: osebni arhiv)
Člani odprave so bili tako po Dečmanovih besedah že vnaprej opozorjeni, da vnos kakršnihkoli digitalnih naprav, kot so mobilni telefoni in GPS navigacije, ni dovoljen, niti SOS telefon. S tem bo za vseh tednov plezalske preizkušnje onemogočena tudi komunikacija z domačimi. Le z nasmeškom sogovornika odgovorita na vprašanje, če bodo kljub temu z vnosom poskusili.
Četudi jim uspe, pa ne bodo povsem brezskrbni. Indijske oblasti so jim namreč dodelile še sedmega člana odprave, nekakšnega lokalnega varnostnika, ki so mu morali pred odhodom priskrbeti tudi potrebno gorniško opremo, ves čas poti pa morajo skrbeti tudi za njegovo prehrano in ostale potrebe. Sedmi potnik bo po formalni liniji skrbel za njihovo varnost, nekoliko neuradno pa tudi za to, da Šentjurčani ne bi naskakovali še kakšne druge gore – za T16 so morali namreč tudi plačati. Zaradi občasne nemirnosti na kašmirskem področju so včasih do neznanih prišlekov nezaupljivi tudi tamkajšnji domačini, povesta Cmok in Dečman. Zato so pred odhodom že vadili tudi nekatere osnovne miroljubne fraze v tamkajšnjem jeziku.
Poti torej šesterica plezalcev ni mogla načrtovati do potankosti. Kot pravijo, je lahko kakšen cilj ostane tudi neosvojen. Letalske karte za povratek so namreč že kupljene. Bi pa bil uspeh vsekakor prijeten uvod v jubilejno leto – Plezalni klub Rifnik Šentjur bo namreč prihodnje leto praznoval 30 let.
