Dva dni kasneje, ko se je vročica koncerta Perpetum jazzile le malo polegla, smo se na kavici srečali s Šentjurčanko Valentino Zidar in z njenim partnerjem Luko Černejem, glavnima “krivcema” za sobotno ekstazijo. V sproščenem pogovoru smo odkrili ozadje tega popularnega zbora. Petje v Perpetuum jazzile je način življenja, »saj ves prosti čas, ki ti ostane, nameniš zboru,« prizna Zidarjeva. »V zboru pojem že deseto leto in sem vpet v delovanje in organizacijo,« nadaljuje Černe. »Včasih trpi tudi služba,« skesano prizna.
Zbor vadi dvakrat tedensko, včasih pa se zgodi, da imajo v tednu tudi več nastopov. »Tudi tri, štiri “špile” smo že imeli,« nadaljuje pevka, »tako da smo včasih skoraj vsak dan skupaj.« V zboru poje okoli 50 pevcev, na koncertih pa število variira zaradi odsotnosti zaradi bolezni, službe in drugih neodložljivih obveznosti. »Še sama se ne spomnim natančno, zakaj sem se udeležila avdicije Perpetum jazzile,« priznava Zidarjeva, »verjetno zaradi skladbe Africa, ki je bil takrat pravi spletni hit,« nadaljuje. Pravi, da je kot brucka v Ljubljani imela dovolj časa, zato se je udeležila avdicije. »Takrat si nisem predstavljala te širine in kako se bo razvilo,« prizna.
Afrika kot prelomna
Skladba Tota z naslovom Africa, ki jo je izajal Perpetuum jazzile, je kot prva slovenska glasbena skupina na priljubljenem Youtubu dosegla preko milijon ogledov. Danes jih ta izvedba šteje že preko 16 milijonov ogledov. Po desetletnem vodenju zbora so se razšli z dirigentom Tomažem Kozlevčarjem, nasledil ga je šved Peder Karlsson. »Novi zborovodja nas je povezal in v ospredje postavil druge pevce ter jim vlil več samozavesti, dal nam je pravo energijo,« pove Černe. S pevci je delil petindvajsetletne izkušnje, ki jih je imel v skupini The real group, in uspeh je tu. Pevci so v zboru zelo povezani, so kot velika družina.
Naša pesem
»Sicer se redno udeležujemo teh tekmovanj, brez mikorfonov, le akustično in super zvenimo tudi tako,« se je pohvalila profesorica glasbe Zidarjeva. Sogovornika priznata, da je Naša pesem povsem drugačen stil glasbe. »Delamo veliko bolj na ritmiki, klasični zbori pa na držanju tonov,« ter doda: »Naših glasov ne uporabljamo klasično, na kar dajemo velik poudarek, to je čisto drug stil petja.«
»Ne razmišljamo še o profesionalizaciji zbora,« prizna Luka. V Sloveniji sta dva profesionalna zbora, Slovenski komorni zbor in Operni zbor. »Zaenkrat ni dovolj posluha države, čeprav smo za promocijo Slovenije naredili mnogo,« je bil kritičen Černe. »Če bi se odprlo na tujih trgih, potem obstaja tudi ta možnost,« razmišlja Zidarjeva. »Četudi smo komercialen zbor, bi verjetno lahko naši kakšno rešitev z državo,« je razmišljal tudi Luka.
Ob srkanju kavice smo še sproščeno kramljali ter obljubili, da Perpetuum jazzile ponovno vidimo v Šentjurju, če ne prej, pa čez deset let. (J. G.)
