Šentjur, 6. 12. 2024 – Galerija Zgornji trg Šentjur je znova postregla z zanimivo razstavo. Tokrat je svoja dela izobesil slikar in arhitekt Tadej Žugman. Šentjur mu je bil vedno pri srcu, saj sta v Zgornjem trgu v prostorih kjer je danes TIC in muzej New Swing Quarteta, prebivala njegova babica in ded – Ana in Ivan Čretnik. V teh prostorih pa so bili rojeni tudi njegova mama in strici. Zato slikarja vežejo trdne družinske vezi na svoj drugi rodni kraj. Študiral je v Ljubljani in končal študij arhitekture, s slikarstvom pa se je srečal v gimnaziji. Njegov oče Jožko Žugman je bil fotografski navdušenec in ni naklučje, da so njegova dela – portreti, ki jih je v življenju narisal več kot 120 zelo realistični.
Slikanju se je posvetil šele pred 14. leti in svoja dela je razstavil na več kot tridesetih samostojnih in skupinskih razstavah, za kar je prejel številna priznanja. Razstavo v Šentjurju pa je slikar posvetil članom rodbine Čretnik. Uvodno prireditev je moderirala organizatorica dogodka Anita Koleša, vodja izpostave JSKD Šentjur in avtorjeva sestrična. Uvodoma pa je zapela skupina pevk – Sinja Gračner, Tajda Bah, Nika Ivič in Tina Stojan, ki se petja učijo pri profesorici Željki Predojević Korošec. Na klavirju jih je spremljala Mojca Eferl.
Portret duše
O razstavi pa je nekaj besed zapisala tudi umetnostna zgodovinarka Anamarija Štibilj Šajn, ki pravi, da slikarjevo paleto prevževam duh snovnega realizma, in povezuje vrednosti temporalne in ambientalne danosti in razkriva igro svetlobnih efektov. Žugman je uvodoma pozdravil svoje tete in strice, ter ostale iz družinskega drevesa Čretnikov. “Na ta dan sva midva Anita čakala res vrsto let, saj sva se o tej razstavi pogovarjala že vrsto let, ampak če bi razstavo naredila pred osmimi leti, bi stene krasile druge slike, saj se je veliko spremenilo v tem času” je priznal avtor slikarskih del. Ob tem je poudaril pomembnost trenutka, saj se zgodi vse ob svojem času.
Portreti so naslikani tako, da gledajo gledalca, tudi ko se ta premika po prostoru, ga vedno spremljajo oči potretiranca. Iz tega se je porodila tudi ideja za naslov razstave Portret duše. Ta efekt na dvodimenzionalni plošči je znan že od Da Vincija, ki je na podoben način narisal verjetno najbolj znano sliko na svetu Mono Lizo. “To se mi pomembno spoznanje, saj v vsakem trenutku vsak portret gleda točno vsakega od vas,” je poudaril Žugman. “Danes nimamo več tega pristnega pogleda iz oči v oči. Če bi imeli toliko pozornosti kot jo imamo do ekrana ali pametnega telefona, namenili svojemu bližnjemu, bi bil svet mnogo lepši.
Moderatorka, da je izvala slikarja, da obiskovalcem zaupa nekaj spominov iz prostorov, kjer se danes nahaja Galerija Zgornji trg, pred nekaj desetletletji pa je bila tukaj klet, kjer so imeli spravljeno ozimnico. Izpostavil je, da je v Šentjurju preživel tudi nekaj počitnic in ga je mama večkrat pošiljaja v klet po zelenjavo. “Takrat je ta prostor skrbel za telesno hrano, danes pa sem presrečen, kako lepo je urejen in skrbi za našo kulturno in duhovno hrano,” je delil misel Žugman.
Spregovoril je tudi njegov stric, gledališki igralec Drago Karel Čretnik. Ta je uvodoma recitiral Maistrovo pesem Malgaj trka. Tudi on se je spomnil številnih prigod iz teh zgodovinskih prostorih, kako so se lovili po hodnikih in skrivali po teh temnih prostorih. “Ko gledam te portrete, dobim občutek, da jim je Tadej vtisnil dušo in slike lahko vidimo, kot da so žive,” ter mu čestital.
Vodenje po razstavi v februarju
Avtor Tadej Žugman je obljubil, da bo tiste, ki si bodo želeli tudi peljal po razstavi, amapak šele v februarju. Njegovi portreti pa skrivajo številne podrobnosti, za katere ve le avtor. Izkoristil je nekaj časa, da je na kratko opisal sliko Antona Martina Slomška, ki danes krasi oltar v Cerkvi sv. Lenarta v Slovenskih Goricah. “Vsak detajl na tej sliki ima svoj določen pomen. Jablana – na kateri je portrtet njegovega očeta Karla Žugmana, iz starejše fotografije je posnel, kako drži svojega sina in gre po hribu navzgor. Za cerkvijo sv. Ožbalta se vidita Slom in Rifnik,” je razložil Žugman, ki je tako povezal dve rodbini Čretnike in Žugmane v sporočilo.
Moderatorka Koleša se je zahvalila vsem, ki so sodelovali pri postavitvi te razstave. Dve razstavljeni sliki Tadeja Žugmana pa sta našli že pred časom svoj nov dom – slika Josipa Ipavca krasi prostore Glasbene šole Šentjur, slika Rudolfa Maistra pa prostore OŠ Franja Malgaja Šentjur. Obe avtorjevi sliki so si za razstavo sposodili, novi lastnikom pa ju je podarilo Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur, saj so nastale na slikarskih kolonijah, ki jih organizirajo. (Jure Godler)
