Šentjur, 23. 10. 2018 – Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur je organizirala zaključni glasbeni koncert v sklopu prireditev Ipavčevi kulturni dnevi. Posvetili so ga predvsem ustvarjanju starejšega od bratov Ipavec – Benjamina. Benjamin je bil zelo uspešen zdravnik, kasneje pa celo primarij kirurškega oddelka otroške bolnišnice v Gradcu. Veliko bolj pa se je v večnost zapisal kot skladatelj, ki je ustvaril veliko pomembnih glasbenih del in velja za osrednjo skladateljsko osebnost ob koncu 19. stoletja. Napisal je štiri obsežne kantate ter prvo slovensko opereto Tičnik. Njegovo največkrat predvajano instrumentalno delo je Serenada za godalni orkester. Kasneje se je posvetil predvsem samospevom. Ravno tej glasbeni zvrsti pa so se poklonili organizatorji koncerta, kateremu so nadeli ime Pesem, polna hrepenenja.
Za organizacijo prireditve je poskrbel profesor solopetja Boštjan Korošec. Zbrane je nagovorila tudi ravnateljica šentjurske glasbene šole Simona Zdolšek. Ta je izpostavila, da je po novem glasbena šola v neposredni bližnini lokacije, kjer so ustvarjali Ipavci. Bliža se tudi 50-letnica organiziranega glasbenega pouka, saj je šola začela delovati leta 1968 v sklopu Delavske univerze. Predstavila je tudi sklop prireditev, ki bo obeležil to visoko okroglo obletnico.
V nadaljevanju koncerta so poslušalci slišali kar nekaj samospevov Benjamina Ipavca v izvedbi mladih študentk solopetja. Predstavile so se sopranistke Nadia Ternifi, Sanja Zupančič, Maša Fatur, Eva Lavriha ter Pia Rener. Na klavirju jih je spremljala mag. Mojca Eferl. V drugem delu koncerta so zapele pevke Mladinskega zbora RTV Slovenije, pod vodstvom Tomaža Pirnata, na klavirju pa jih je spremljal Klemen Golner. Pevke so zapele kar 13 skladb Benjamina Ipavca, besedila pa so napisali znani slovenski pesniki Oton Župančič, Josip Murn, Franc Cimperman in drugi. Tudi Mladinski pevski zbor RTV Slovenija je bil ustanovljen enakega leta kot šentjurska glasbena šola in je dobitnik številnih nagrad. Priredbe Benjaminovih samospevov za zbor in klavir je napisal Andrej Makor. (Jure Godler)
