Loka pri Žusmu, 19. 3. 2014 – Da je sončna energija energija prihodnosti in da sodi v obnovljive vire energije, je vsem že nekaj časa znano. Pred nekaj leti so bile sončne elektrarne pri nas modni hit. Država je na začetku ponudila visoke subvencije za vlaganje v obnovljive vire in podjetjem se bo investicija v celoti povrnila preračunano v šestih do sedmih letih. V poplavi vlog za subvencije in za visoko ceno dobavljene energije so cene na trgu začele padati, subvencije usihati. Država pa namesto v to čisto energijo vlaga v pregrešno drago in zastarelo tehnologijo termoelektrarn.
Med največjimi
Na robu naše občine bo v mesecu aprilu začela pošiljati energijo v omrežje največja šentjurska in tudi ena izmed največjih slovenskih sončnih elektrarn. Pogovarjali smo se z lastnikoma te ogromne naložbe, s Stanislavom Kokoljem in njegovo partnerko Klavdijo Debeljak. “Na potovanju po Španiji in Nemčiji sva videla prve sončne elektrarne. Ko se je odprla še prva pri nas, sva ugotovila, da sva tudi midva lastnika posestva s pravo sončno lego. Odločila sva se, da greva v to naložbo.” Od zamisli do realizacije je prišlo pred petimi leti. Kot prva je zrasla večja, 650 kW sončna elektrarna, ki je bila postavljena v letu 2011, pred dvema mesecema pa sta pod njo začela z izgradnjo nekaj manjše 483 kW, ki bo električno energijo začela oddajati v slovensko energetsko omrežje v začetku aprila. Za prvo, večjo elektrarno sta prejela najbolj ugodne subvencije in po preračunih se bo naložba povrnila v šestih do sedmih letih. Pri novi pa so se subvencije precej zmanjšale, naložba se bo odplačala šele čez 12 do 13 let.
Tehnologija
V bližini parcele, na kateri je postavljena sončna elektrarna, teče 20 kW visokonapetostni daljnovod, v katerega se bo dovajala energija. Poleg elektrarne je bilo treba zgraditi tudi dve lastni transformatorski postaji. Tehnologija sončnih kolektorjev se iz dneva v dan spreminja – se izboljšuje. “Na trgu so že paneli s 23-odstotnim izkoristkom,” razloži Kokol. Prva njegova sončna elektrarna je izgrajena po tehnologiji monokristala – tehnologiji, ki dela tudi na fuzijsko svetlobo, ne samo na moč sonca. “Drugo sončno elektrarno smo kupili od slovenskega podjetja Bisol, obe elektrarni, stara in nova imata zelo dobre parametre izkoristka,” pove sogovornik. Gradi jo podjetje EKOD iz Buč. Življenjska doba teh modulov naj bi bila tudi do 40 let. Zanimivo je tudi dejstvo, da ta elektrarna leži na takšnem območju, da dosega celo večji izplen, kot če bi bila postavljena na Primorskem.
Vložek
“V izgradnjo obeh elektrarn smo vložili preko 2,2 milijona evrov,” pove Kokol. “Za ta namen smo pridobili sredstva tujih evropskih bank,” nadaljuje. V neformalnem pogovoru in sprehodu med sončnimi paneli pa žalostno prizna, da je za posojilo zaprosil skoraj vse slovenske banke, ki so za to zahtevale nenormalna poroštva in nedosegljive pogoje za odobritev kredita. Iz avstrijske banke so prišli predstavniki kar sami v Slovenijo in mu odobrili posojilo. “Čeprav sedaj posojilo redno odplačujemo, nam vsako leto ostane dobršni del sredstev,” nam zaupa podjetnik. Banka je mesečno anuiteto prilagodila mesecem, ko sončna elektrarna proizvede največ energije – čez poletje torej odplačujejo najvišje obroke.
Dovoljenja
Obe elektrarni bi že postavili v letu 2009, vendar se je zapletlo pri soglasju priklopa Elektra Celje, vse dokler “se nismo pritožili na Agencijo za energetiko RS”. Leta 2011 so pridobili vsa potrebna soglasja. Vso energijo je podjetnik prodal podjetju Gen-I. S tem podjetjem je že sklenjena pogodba za prodajo energije tudi za novo sončno elektrarno, ki se gradi. “Moja želja je, da še nadgradimo sončno elektrarno, postavimo še nove panele, še povečamo moč,” je povedal Stanislav Kokol. “Pravim, da mora podjetje, ki ga ustanoviš, rasti in ne stagnirati.”
Leta 2004 je Kokol postal invalid in se ni mogel več ukvarjati s polaganjem ploščic, kot je to počel prej dvajset let. “Marsikdo gleda na invalide kot na tiste, ki živijo na državnih plečih, meni to ni bil cilj, iskal sem nekaj drugega, kar bom lahko počel,” doda. “V teh kriznih časih ne moreš pričakovati, da ti bo država vse nudila, tvoja dolžnost je, da sam iščeš delo, ki ga lahko opravljaš.” Prvo elektrarno sta zgradila za svojo pokojnino, drugo za štipendijo za otroke, da se bodo lahko izšolali do poklica. “Ne moreš le čakati, da ti bo nekdo domov vse prinesel. To je mogoče bilo v prejšnjem sistemu, zdaj pa je tega konec,” zaključi misel poslovnež.
V letu 2012 je prva elektrarna proizvedla 845.000 kWh ter imela 1.345 sončnih ur, ki jih ne dosegajo na Primorskem. Vsaka elektrarna se razpostira na 10.000 m2. Neto površina večje je 4.900 m2 in ima 2.771 panelov, druga manjša pa ima neto površino 4.600 m2 in 1.940 panelov. (J. G.)
