Šentjur, 11. 6. 2024 – Šentjurski občinski svetniki so se znova sestali na drugi letošnji seji občinskega sveta in deveti po vrsti v tem sklicu mandata. Tokrat so uspešno sprejeli dopolnitve najpomembnejšega občinskega dokumenta – Statuta Občine Šentjur. Spremembe statuta so redke na sejah občinskega sveta, saj je za spremembo oziroma dopolnitev statuta potrebna dvotretinjska večina. Ob močni nasprotujoči opoziciji pa je zagotovitev takšne večine včasih zelo težko.
Ob sanaciji objekta OŠ Hruševec Šentjur so namreč na občini pristopili k izgradnji sončne elektrarne na strehi šole in telovadnice. Občina Šentjur se je kot investitor prijavila na javni poziv za dodeljevanje pomoči za to investicijo. Ob uspešni oddaji razpisa bi lahko občina pridobila 15.840 evrov pomoči. Ampak v razpisu je pogoj, da mora imeti investitor registrirano dejavnost proizvodnje električne energije in topote. Ta pogoj je neobičajen za dejavnost javne uprave, vseeno pa so predlagali spremembo statuta, ki so ga občinski svetniki soglasno podprli.
Prostor za novogradnje
Svetniki so se izrekli tudi o dveh novih namenskih prostorih pri nas, za kar je bilo potrebno dopolniti Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN). Gre za stanovanjsko soseščino Graščinski hrib pred Ponikvo, na desni strani hriba ter za gradnjo večnamenskega prostora v Novi vasi ob igrišču. Soseska Graščinski hrib meji na regionalno cesto Dole-Ponikva-Loče na severu, na jugu in na zahodu pa meji na kmetijska zemljišča.
Na tem območju se predvideva 16 novih prostostoječih stanovanjskih stavb s potrebno opremo. Že obstoječe štiri stavbe pa se ohranjajo. To območje bodo priključili na obstoječo prometno, komunalno in drugo gospodarsko infrastrukturo. Predvidena glavna ulica je zasnovana kot odprt javni prostor mešanega prometa, kjer ima pešec prednost pred avtomobilom. V sklopu ceste se zasadi dvostrani drevored z vmesnimi parkirnimi prostori za bočno parkiranje, ki zadostuje potrebam po parkiranju za vse stanovalce in obiskovalce.
Prav tako predlagana sprememba OPPN v naselju Nova vas temelji na izkazanih potrebah po dodatnih površinah za večnamenski objekt, kjer bo domovanje našla enota vrtca in lokalna skupnost. Za novo enoto vrtca bodo zagotovljene tudi primerne zunanje površine ter potrebno gospodarsko infrastrukturo. Obstoječemu večnamenskemu igrišču pa se bo zagotovila ustrezna povezava. Vrtčevski otroci pa bodo imeli na voljo soouporabo večnamenskega igrišča v dopoldanskem času v popoldanskem pa bo namenjen lokalnemu prebivalstvu za šport in rekreacijo. Območje na severu meji na obstoječe igrišče, na zahodu in jugu na stanovanjsko zazidavo, na vzhodu pa na večstanovanjsko gradnjo.
Sončne elektrarne naša prihodnost
Občina Šentjur si prizadeva za povečanje skupnostne samooskrbe in zmanjševanje rabe stroškov električne energije v javnih objektih, ki bodo vključeni v projekt. Poleg tega je namen investicije aktivno prehajanje v brezogljično družbo, pri čemer je eden od najučinkovitejših mehanizmov prehoda postavitev sončne elektrarne na lokaciji porabe električne energije. V ta projekt pa bodo vključili tudi zasebne investitorje in se s tem rešili dodatnega javnofinančnega zadolževanja. V prvi fazi se predvideva gradnja sončnih elektrarn na strehah OŠ Dramlje, POŠ Blagovna, OŠ Planina pri Sevnici, OŠ Blaža Kocena Ponikva, POŠ Prevorje, OŠ Franja Malgaja Šentjur in OŠ Slivnica pri Celju.
Občina Šentjur bo vso proizvedeno električno energijo porabila za svoje potrebe, na zgoraj omenjenih objektih in dodatnih merilnih mestih električne energije. “Izvedba po tem modelu predstavlja ekonomsko upravičeno izvedbo, saj je mogoča tudi pridobitev največje višine subvencije brez udeležbe občine v investicijska vlaganja, ob tem pa omogoča dologoročno upravljanje s sončnimi elektrarnami v okviru enotnega projekta,” je razložil Aleš Guzej, vodja Službe za komunalo in investicije. Dodal je, da bo zasebni partner prevzel vsa tveganja, projektiranja, sofinanciranja, postavitve, upravljanja, obratovanja in vzdrževanja sončnih elektrarn.
Podrobneje pa je projekt predstavil dr. Boštjan Ferk iz Inštituta za javno-zasebno partnerstvo. “Cilj tega javnega razpisa, ki bo izveden na podlagi odloka, je bil, da bo obračunsko obdobje vsaj mesec dni, kar pomeni, da se vsa elektrika, proizvedena v enem mesecu, lahko uporabi kadarkoli znotraj tega meseca,” je povedal dr. Ferk. Izpostavil je tudi relativno visoko subvencijo, ki znaša 730 evrov na kW instalirane moči sončne elektrarne. Razliko pa bo pokril zasebnik. Zasebni partner bo izbran po pravilih javnega naročanja. V merilih za izbor najugodnejše ponudbe bodo ključni: najnižji strošek električne energije za javnega partnerja in uporabnike, višina investicije, višina deleža samooskrbe in obdobje trajanja.
Pomisleke glede požarov na sončnih elektrarnah je izpostavil občinski svetnik Lovro Perčič. Zanimalo ga je glede zavarovanj sončnih elektrarn ter kdo prevzame tveganje. Odgovoril mu je župan mag. Marko Diaci, ki je poudaril, da so bile na večini šol zamenjale strehe. Tveganje pa bo prevzel zasebni partner. “Požarni varnosti je namenjena ustrezna pozornost tudi v tej projektni nalogi – že od izbora standarda panelov, ki naj sodijo v najvišji razred. Zavarovanje same inštalacije prevzame zasebni partner, zavarovanje objekta pa lastnik,” je dopolnil razlago dr. Ferk.
Zaključni račun
Svetniki so tudi potrdili zaključni račun Občine Šentjur za leto 2023. Občina je realizirala 25.651.725 evrov prihodkov in 27.742.159 evrov odhodkov v letu 2023. Dohodnino, ki je temeljila na povprečnini 700 evrov na prebivalca, so prejeli v celoti – v skupnem znesku 14.509.674 evrov. “Nastale pa so nenačrtovane obveznosti za odpravo naravnih nesreč,” je povedala Brigita Škoberne, vodja oddelka za proračun in finance. Občina je bila zelo uspešna pri javnih razpisih, saj so iz tega naslova prejeli 6,7 milijona prihodkov, kar je za dober milijon več kot preteklo leto. Občina se je v letu 2023 tudi zadolžila v znesku 2,5 milijona evrov. Odplačali pa so tudi nekaj več kot 700.000 evrov dolgoročnega dolga.
“Lani bilo zelo močno investicijsko leto – od energetske sanacije OŠ Hruševec Šentjur, atletske steze, prenova pokopališča Šentjur, Industrijska cona – jug in druge. Govorimo o večmilijonskih vlaganjih in s tem smo naredili velik korak za prihodnost. V naslednjih dveh letih pa bo takšnih vlaganj še več,” je veselo novico povedal župan Diaci. V letošnjem letu občino čaka dozidava Zdravstvenega doma Šentjur in prizidek Doma starejših Šentjur. Vsi projekti pa bodo tudi sofinacirani. Pripravlja pa se tudi dokumentacija za obnovo občinske stavbe in sejne sobe, kateri se že pošteno vidi dotrajanost.
Zemeljski plin
Projektu zemeljski plin je občina pristopila že leta 1993. Takrat je bila sklenjena tudi koncesijska pogodba za namen zgraditve in upravljanja omrežja za distribucijo zemeljskega plina s takratno družbo Slovenski plinovodi d. o. o., za dobo 29 let z iztekom 31. 12. 2024. Slovenski plinovodi so se pripojili k družbi Adriaplin d. o. o.. V aprilu so v Državnem zboru RS prejeli Enegetski zakon, občina po poslednično lokalni energetski koncept (LEK). Občinski svet je koncesijo podaljšal za naslednjih 5 let, s čimer bo občina imela na voljo ustrezno časovno obdobje za pripravo ustreznih pravnih podlag (uskladitev odlokov z novo zakonodajo, sprejem sprememb in dopolnitev LEK v zakonskem roku, …) za izdajo razpisa za izvajanje izbirne gospodarske javne službe distribucije plina.
Na šentjursko plinsko distribucijsko omrežje je priključenih 21 odjemalcev z letno porabo več kot 100.000 kWh, ki uporabljajo plin pri proizvodnji izdelkov ali opravljanju storitev. Konec leta 2023 in na današnji dan je na distribucijsko omrežje priključenih 495 gospodinjskih odjemalcev, kar predstavlja 91,7% glede na leto 2021, ko je bilo na sistem priključenih največje število gospodinjstev v celotnem obdobju koncesije – 540 gospodinjstev. (Jure Godler)
