Šentjur, 22. 3. 2025 – Spominska slovestnost padlim na Resevni je tradicionalen dogodek, ki ga organizirajo člani Zveze borcev za vrednote NOB Šentjur. Tudi tokrat so se na dogodek odzvali številni občani, ki so se zbrali pred spomenikom padlim borcem na jasi. Med padlimi sta bila najbolj znana Cvetka Jerin in Dušan Lah. Spominsko slovestnost na Resevni je povezovala Polonca Jazbišek. “V času Narodno osvobodilnega boja so številni z nekaj izjemami izkazali pripadnost slovenskemu narodu. Veliko Šentjurčanov in drugih rodoljubov so se pridružili partizanom, a mnogi med njimi se niso nikdar vrnili,” je v uvodnem govoru pozdravil zbrane Ivan Dvoršek, predsednik ZB za vrednote NOB Šentjur.
“Tako kot je sosednji Rifnik pomnik sledov nekdanje kulture, je Resevna pomnik dogodkov iz obdobja NOB,” je dodal. Pod vrhom Resevne so tik preden je zavel veter svobode in se je končala vojna, 18. marca 1945, v obsežni hajki nemške vojske in njihovih pomagačev, padlo preko 40 borcev II. bataljona Kozjanskega odreda. Tukaj je tudi padel njihov komandant, sovražnik pa je zajel še preko štirideset borcev. Te so kmalu zatem usmrtili v Starem piskru in mariborskih zaporih. “Zato ne smemo dovoliti, da tudi vidni politični in državni veljaki skušajo razveljaviti vrednost upora partizanov in njihovega deleža k zmagi nad fašizmom,” je dodal Dvoršek. Svet je priznal narodno osvobodilni boj kot vrednoto naroda in partizani so bili priznani kot zavezniška vojska. “Zato je pomembno, da ohranjamo vrednote, na katerih je nastala tudi današnja samostojna Slovenija,” je zaključil predsednik ZB za vrednote NOB Šentjur.
80 let od konca vojne
Letos mineva 80 let od konca vojne in zmage zaveznikov. Še vedno pa se po svetu dogajajo krutosti do civilistov, otrok, ki presegajo v grozotah vse prejšnje. Zato se pomembno sporočilo proslave bilo tudi to, kako zelo pomemben je mir in da se je treba zanj po svojih močeh vedno prizadevati. Tudi tokrat je bila prisotna pri spomeniku padlih tudi častna straža, Revirska spominska četa in praporščaki, ki vsako leto počastijo s svojo prisotnostjo.
Letošnji osrednji govornik je bil poslanec državnega zbora dr. Martin Premrl. Poudaril je, da je potrebno zgodovino spoštovati in ker je zgodovina tudi učiteljica življenja, se moramo iz nje tudi marsikaj naučiti. “Zgodovina je učiteljica življenja in se od nje lahko marsikaj naučimo. Še huje je to, da hočejo nekateri zgodovino namenoma spremeniti in potvoriti. Okupatorska vojska je takrat dala jasno vedeti, da Slovenije in Slovencev ne bo več. Začeli so izganjati ljudi, si prisvajati premoženje, ubijati, mučiti zavedne ljudi, zato je bil odgovor slovenskega naroda upor. Domoljubi so se uprvi z vsemi močni – tako s puško kot knjigo. Uprli so se s kulturo, slvoensko besedo, pesmijo pa tudi seveda s puško,” je v govoru povedal slavnostni govornik.
“Partizanska vojska se je pri nas borila proti okupatorju in osvobodila našo Slovenijo. To je tista temeljna resnica, mimo katere ne moremo in se jo ne da in ne sme spreminjati. Nobeni domombranci ali belogardisti se niso borili za Slovenijo. Te padle partizane kozjanskega odreda so napadli pripadniki SS policijskih polkov ali Wehrmannschaft. Tudi slovensko domobranstvo je bilo pod neposrednim poveljstvom zločinske organizacije SS in generala Ervina Rezenerja,” je še dodal državnozborski poslanec. Dodal je še, da je vse potvarjanje zgodovine, ki ga počnejo nekateri naši politiki, je namenjeno zgolj v razplamevanju sovraštva in nestrpnosti ter delitvi naroda.
Kulturni program
Za kulturni program so poskrbeli četrtošolci in petošolci Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur. Ti so pod vodstvom mentoric Edith Costo in Polone Pišek, pripravili recital in glasbeni del, kjer so se predstavili mladi instrumentalisti. Nekaj partizanskih pesmi pa so zapeli tudi pevci moškega pevskega zbora skladateljev Ipavcev Šentjur pod vodstvom Valentine Černe. Na harmoniki pa je zbor spremljal Andraž Frece. Po končani spominski slovestnosti so se zbrani podali proti vrhu Resevne, kjer jih je čakal okusen golaž. (Jure Godler)
