Šentjur, 23. oktober 2021 – Svoj del k letošnjim Ipavčevim kulturnim dnevom je dodala tudi kavarna Pri kulturni pip’ci. Na zaključni dan je v goste povabila pianista in harmonikaša Jureta Jordana Kozjaka. Moderatorka pogovornega večera Anita Koleša ga je sprva sicer opisala z njegovim študijskim nazivom – strojnik. Že v mladosti je namreč sanjal o tem, da bi bil to njegov poklic, kar za otroke ni posebej pogosto.
Je strojnik, ki ga poleg nemotenega delovanja ustrojev zanima umetnost, predvsem glasba. Da se kot otrok sicer ni posebno navduševal nad vadenjem klavirja, pove, a da ga je nekoliko bolj zagrabila klavirska harmonika, ki se jo je začel učiti kasneje. “Rad imam Avsenike, a si nikoli nisem želel igrati v narodnozabavnem ansamblu. Četudi gre v osnovi za narodnozabavno glasbo, so jo pogosto tudi prirejali za orkestre.” še doda.
Kleiber, Karajan, Avsenik, Ipavci …
Koleševa ga je pobarala tudi o njegovi zborovski poti, saj je kot pevec MePZ Šolskega centra Celje med drugim nastopil v Berlinski filharmoniji: “Stavba stoji na Herbert-von-Karajan-Straße 1. Karajan je eden mojih ljubših dirigentov. V dvorani so nastopili tudi Avseniki in tu se poklopijo stvari, ki jih imam rad.” in doda, da je nekaj koncertov v njej oddirigiral tudi Carlos Kleiber, še eden njegovih omiljenih dirigentov.
Jordan Kozjak je posamezne dele pogovornega večera ob čaju povezal z glasbenimi vložki na klavirju in harmoniki. Poslušalstvu se je predstavil tako s klasičnim repertoarjem, Avsenikovo glasbo, popevkami in šansoni. Slednji namreč krojijo njegove glasbene poti zadnja leta, saj je član zasedbe Šansonet. Ta je pred mesecem dni ravno v Ipavčevem kulturnem centru praznovala peto obletnico. Večer sta moderatorka in gost letu in dnevom primerno zaključila z Ipavci. Jure Jordan Kozjak je s pomočjo Koleševe povzel bolj ali manj zapletene družinske relacije Ipavcev in za konec odigral še Gustavovo Kje so moje rožice. (ViP, foto: Danijel Berden)
