Šentjur, 23. 3. 2019 – Nedavno se je na Šolskem centru Šentjur srečala generacija absolvetnov in absolventk, ki je pred štiridesetimi leti zaključila šolanje na takrat imenovani Kmetijski šoli Šentjur pri Celju. Po nekajmesečnem prizadevanju se je predvsem po zaslugi sošolcev Cvetke Fajmut, Antona Kokelja, Franca Namurša in Jožeta Piklja od tedanjih skupno 57 učencev in učenk srečanja udeležilo 47.
Rokovanje in prepoznavanje se je začelo na dvorišču Šolskega centra Šentjur, kjer sta udeležence srečanja pričakali njegov direktor mag. Branko Šket in ravnatelj mag. Janez Vodopivec ter nekdanji učitelj Ivan Veber. Slednji jih je tudi v prostorih šole pozdravil, prav tako pa tudi direktor Šket, ki je navzočim med drugim orisal zgodovino ene najstarejših šol v Sloveniji, ki je bila ustanovljena 1909. leta, kot prva kmetijska šola v slovenskem jeziku. V več kot 100-letni tradiciji izobraževanja je doživela kar nekaj razdružitev in združevanj ter veliko programskih novitet in nadgradenj.
Generacija, ki ni delala za denar
Takšne dolgoletne in vidne napredke je pohvalil Anton Kokelj, ki je spregovoril v imenu svojih »sošolcev in sošolk« in tudi spomnil, da je v letih 1977 do 1979 obiskovalo gospodinjsko šolo 22 deklet, 35 fantov pa šolo za kmetovalce. Kot dober poznavalec takratne situacije je poudaril, da se je njihova generacija v takratnem obdobju trudila obdržati slovensko kmetijstvo. »Mi smo generacija, ki ni delala v osnovi za denar, ampak za obstoj in razvoj naših kmetij, tako da sedaj, ko so nekateri že predali svoje kmetije naslednikom, nekateri pa v bližnji prihodnosti lahko potegnemo črto in ugotovimo, da je bil v tem času narejen velik tehnološki napredek, od Fiata Štore, Univerzala, do Zetorja, sedaj pa so tukaj sodobni evropski traktorji in priključki z vso svojo sodobno tehnologijo, ki temelji na varnosti in večjem učinku.«
Kokelj je povedal še, da je bil izredno zadovoljen nad odzivom na srečanje, na katerega so prišli iz različnih delov Slovenije in celo iz Avstrije. Praznovanje 40-letnice so nato nadaljevali v gostišču Ahac v Stopčah, kjer so se prepletale številne življenjske zgodbe, z osveženim poznanstvom, ki ga bodo po dogovoru s srečanji okrepili sedaj vsakih pet let.
(Majda Rezec, foto: Fotoblisk)