Šentjur, 3. september 2026 – Urška Ogrizek iz Vrbnega je mlada šprinterka Atletskega kluba Asfalt Kovač Šentjur, ki nase opozarja že od svojih prvih atletskih korakov. V svoji dosedanji karieri je osvojila številne državne naslove, nastopala za slovensko reprezentanco ter se pomerila na evropskih, balkanskih in letos tudi na svetovnem prvenstvu U20 v Eugenu v ZDA. Letošnja sezona ji je prinesla osebni rekord na 100 metrov, bronasto medaljo na balkanskem prvenstvu U20 in nastop v slovenski štafeti, ki je postavila nov državni rekord U20.
Ob vseh rezultatih pa se za športnico skriva tudi zgodba o treningih, odrekanjih, vzponih in padcih ter želji po novih izzivih. Z Urško smo se pogovarjali o njeni športni poti, pomembnih trenutkih, letošnji sezoni in pogledih na prihodnost.
1. Kako bi sebe opisala nekomu, ki te še ne pozna?
»Opisala bi se kot precej vztrajno, delavno osebo. Ko si nekaj zadam, se trudim narediti vse, kar je v moji moči, da to dosežem. Sem tudi zelo čustvena in družabna oseba. Zelo veliko mi pomenijo prijatelji, družina in ljudje, ki me podpirajo. Velik del mojega življenja pa seveda predstavlja atletika, poleg nje pa zelo rada tudi rišem, tetoviram in slikam.«
2. Kako se je začela tvoja zgodba z atletiko in kaj te je pri njej obdržalo vse do danes?
»Moja zgodba z atletiko se je začela, ko me je pri desetih letih opazil trener in me povabil na trening. Na začetku sem šla bolj iz radovednosti, ampak me je hitro prevzel ta občutek hitrosti, družba in energija na stadionu. Vsak trening mi je dal več želje, da vztrajam, in tako je atletika postopoma postala velik del mojega življenja.«
3. Že kot mlajša si dosegala zelo dobre rezultate. Kdaj si prvič začutila, da bi lahko atletika postala nekaj več kot samo hobi?
»Mislim, da sem to začela čutiti takrat, ko sem začela dosegati rezultate, ki jih sprva sama nisem pričakovala. Ko vidiš, da lahko s treningom napreduješ in se približuješ najboljšim, začneš razmišljati, da bi lahko iz tega nastalo nekaj več. Veliko mi je pomenilo tudi, ko sem prvič nastopala na večjih tekmovanjih in videla, da se lahko kosam z najboljšimi v svoji starostni kategoriji.«
4. Leta 2024 si nastopala na Brixia Meetingu, balkanskem prvenstvu in evropskem prvenstvu U18. Kako se spominjaš tega obdobja in kaj ti je takrat najbolj ostalo v spominu?
»To je bilo zame zelo posebno obdobje. V eni sezoni sem dobila priložnost nastopati na več velikih tekmovanjih in pridobila ogromno izkušenj. Najbolj se spominjam občutka, ko sem prvič nastopala na tako velikih tekmovanjih, kjer je bilo veliko gledalcev in zelo močna konkurenca. Takšne izkušnje ti dajo samozavest in ti pokažejo, koliko lahko dosežeš.«
5. Na evropskem prvenstvu U18 si se uvrstila v polfinale na 100 metrov. Kaj ti je ta nastop pomenil?
»Zelo veliko. Uvrstitev v polfinale evropskega prvenstva je bila zame potrditev, da se ves trud na treningih obrestuje. Hkrati sem dobila občutek, da lahko tekmujem na najvišji evropski ravni svoje starostne kategorije. To mi je dalo še več motivacije za nadaljnje delo.«
6. Leta 2025 si na balkanskem prvenstvu U20 v dvorani dosegla osebni rekord 7,44 na 60 metrov. Kako pomembni so ti osebni rekordi?
»Osebni rekordi so mi zelo pomembni, ker so najboljši pokazatelj mojega napredka. Pri sprintu se lahko včasih primerjaš z drugimi, ampak na koncu je najpomembneje, da izboljšuješ samo sebe. Ko dosežeš osebni rekord, veš, da si naredil korak naprej in da se trud na treningih pozna.«
7. Za sabo imaš že precej državnih naslovov in medalj. Na katerega od svojih dosežkov si najbolj ponosna in zakaj?
»Težko bi izbrala samo enega, saj ima vsak dosežek svojo zgodbo. Najbolj sem ponosna na rezultate, za katere vem, da sem jih dosegla kljub težkim obdobjem in oviram. Prav zato mi veliko pomeni tudi vsak povratek na tekmovanja. Medalja je sicer zelo lepa, ampak meni največ pomeni pot, ki sem jo morala prehoditi do nje.«
8. Letos si se po odsotnosti zaradi poškodbe vrnila na tekmovanja. Kako si doživljala svojo vrnitev?
»Vrnitev je bila zame zelo čustvena. Po dolgem obdobju, ko nisem mogla trenirati in tekmovati tako, kot sem si želela, sem se morala najprej ponovno navaditi na treninge in tekmovanja. Ko sem ponovno stopila na štartno črto, sem bila predvsem zelo hvaležna, da lahko spet počnem to, kar imam rada. Vrnitev mi je dala tudi novo motivacijo in še večjo željo po napredku.«
9. Vrhunec letošnje sezone je bil zagotovo nastop na svetovnem prvenstvu U20 v Eugenu v ZDA. Kako bi opisala svojo izkušnjo tam?
»To je bila neverjetna izkušnja. Nastopati na svetovnem prvenstvu v ZDA je nekaj, kar si bom zagotovo zapomnila za vedno. Poleg samega tekmovanja sem zelo uživala tudi v celotni izkušnji, potovanju in druženju s prijatelji ter drugimi športniki. Zelo posebno je bilo tudi to, da sem lahko predstavljala Slovenijo na tako velikem tekmovanju.«
10. Na svetovnem prvenstvu si na 100 metrov odtekla 11,70 in postavila nov osebni rekord. Kaj ti je šlo skozi glavo, ko si videla rezultat?
»Ko sem videla 11,70, sem bila res zelo srečna, saj sem vedela, koliko dela in časa je bilo vloženega v to. Še posebej veliko mi je pomenilo, ker sem se na tekmovanja vrnila po težkem obdobju. Ta rezultat mi je pokazal, da se lahko po težkih trenutkih ponovno vrneš in postaneš še močnejši.«
11. Kako se razlikuje občutek, ko tekmuješ zase, od občutka, ko na velikem tekmovanju predstavljaš Slovenijo?
»Ko tekmuješ zase, čutiš predvsem odgovornost do sebe in željo, da pokažeš, česa si sposoben. Ko predstavljaš Slovenijo, pa je občutek nekoliko drugačen. Čutiš ponos, hkrati pa tudi dodatno odgovornost, saj veš, da ne predstavljaš samo sebe. Zelo posebno je, ko oblečeš reprezentančni dres in veš, da nastopaš za svojo državo.«
12. Pri šprintu odločajo stotinke. Kako pomembna je pri tem psihična priprava in kako se sama pripraviš na tekmo?
»Psihična priprava je pri sprintu zelo pomembna. Fizično si lahko zelo dobro pripravljena, ampak če na štartu nisi zbrana, lahko izgubiš tiste pomembne stotinke. Pred tekmo se poskušam umiriti, osredotočiti nase in ne razmišljati preveč o tekmi. Pomembno mi je, da zaupam treningu in temu, kar sem naredila skozi sezono.«
13. Kaj ti je atletika dala poleg vseh rezultatov, medalj in tekmovanj?
»Atletika mi je dala ogromno. Predvsem disciplino, vztrajnost in veliko prijateljstev. Naučila me je, da ne smeš odnehati samo zato, ker stvari ne gredo vedno po načrtih. Dala mi je tudi ogromno lepih spominov, potovanj in priložnosti, da sem spoznala ljudi iz različnih držav. Mislim, da me je atletika oblikovala tudi kot osebo.«
14. Kako ti uspe usklajevati treninge in tekmovanja s šolo, prijatelji in časom zase?
»Včasih je precej težko in ni vedno vse popolnoma usklajeno. Treningi in tekmovanja vzamejo veliko časa, poleg tega pa so tu še šolske obveznosti. Pomaga mi, da si stvari organiziram in poskušam čas čim bolje izkoristiti. Pomembno pa mi je tudi, da imam nekaj časa zase in za ljudi, ki mi veliko pomenijo.«
15. Imaš kakšen ritual ali navado, ki jo narediš pred pomembno tekmo?
»Nimam nekega posebnega rituala, brez katerega ne bi mogla tekmovati. Pred pomembno tekmo se predvsem poskušam umiriti in osredotočiti. Rada imam svojo glasbo, ogrevanje pa opravim tako, kot sem navajena na treningih. Pomembno mi je, da ne kompliciram in ostanem čim bolj sproščena.«
16. Kaj narediš, ko pridejo dnevi, ko ti na treningu ali tekmovanju nič ne gre po načrtih?
»Takšni dnevi so del športa. Seveda sem lahko razočarana, ampak poskušam na to gledati kot na izkušnjo, iz katere se lahko nekaj naučim. Ne moreš vedno teči osebnega rekorda ali zmagati. Pomembno je, da se naslednji dan ponovno vrneš na trening in nadaljuješ.«
17. Ko pogledaš nazaj na svojo dosedanjo pot, kaj bi rekla, da te je najbolj spremenilo?
»Najbolj so me spremenili težki trenutki in predvsem obdobje poškodbe. Takrat sem ugotovila, kako zelo mi atletika pomeni in kako hitro lahko začneš pogrešati nekaj, kar si prej jemal kot samoumevno. Naučila sem se biti bolj potrpežljiva in ceniti tudi majhne korake naprej. Zaradi vsega tega danes drugače gledam na svoje rezultate.«
18. Kaj si želiš, da bi prinesla prihodnost, in kateri je tisti cilj, ki bi ga res rada nekoč dosegla?
»V prihodnosti si želim predvsem ostati zdrava, napredovati in videti, kam me lahko atletika pripelje. Rada bi še izboljševala svoje osebne rekorde in nastopala na čim več velikih tekmovanjih. Eden izmed mojih največjih ciljev je, da bi nekoč nastopila tudi na članskem evropskem in svetovnem prvenstvu ter na olimpijskih igrah. Predvsem pa si želim, da bi lahko še dolgo počela to, kar imam rada.«
Urška Ogrizek je z letošnjo sezono naredila pomemben korak naprej. Osebni rekord na 100 metrov, bronasta medalja na balkanskem prvenstvu U20, nastop na svetovnem prvenstvu v Eugenu in državni rekord v štafeti potrjujejo njen napredek ter ji prinašajo dragocene izkušnje za nadaljnji razvoj.
Kljub uspehom ostaja osredotočena na prihodnost in nove cilje. Z vztrajnim delom, predanostjo in željo po napredku lahko v prihodnjih sezonah doseže še veliko. Njena športna pot se šele začenja, vendar je že zdaj jasno, da ima potencial za velike dosežke in pomembno vlogo v prihodnosti slovenske atletike.
(Brina Brečko)
