Šentjur, 15. 3. 2014 – Mineva že 69 let od tistega tragičnega dogodka, ko so nemški vojaki obkrožili partizane na Resevni. Natačno 18. marca 1945 so na tem mestu padli številni borci, med njimi najbolj znana Cvetka Jerin in Dušan Lah. Okoli 40 borcev 2. bataljona Kozjanskega odreda, polnih upanja na lepšo prihodnost, je na Resevni našlo večni počitek, veliko pa so jih tudi zajeli in usmrtili v Starem piskru in v zaporu v Mariboru. Proslavo že vrsto let organizirajo člani Zveze borcev za vrednote NOB v sodelovanju z drugimi veteranskimi združenji in društvi. Pred spomenikom, ki se bohoti z novo zvezdo, ob njem pa novi drogovi za zastave, se je zbrala pisana množica obiskovalcev. Proslava je potekala po ustaljenem vzorcu. Častna straža, praporji, zapeli so pevci Moškega pevskega zbora skladateljev Ipavcev, ki jih je tokrat vodil Matevž Goršič. Učenci in učenke OŠ Franja Malgaja Šentjur so kot vsako leto pripravili tudi recital v spomin na padle borce. Scenarij, ki se že vrsto let ponavlja, različni so le govori, pa še ti so nam zveneli kot “že slišano”.
Namesto predsednika ZB za vrednote NOV Bogomirja Ulbinga je prisotne pozdravil podpredsednik Anton Špan.“Ti grobovi naj bodo večen opomin, kako je vojna kruta in kako neprecenjliva sta mir in svoboda,” je povedal Špan in kratko opisal tragični dogodek na Resevni. Bistveno več časa si je za osrednji govor vzel podžupan Robert Polnar. Poudaril je pomembnost upora Slovencev proti okupatorju. “Naši očetje v poplnem brezupu, do konca ponižani, hitro prišli iz odpora v oborožen upor.” Osvobodilno fronto in partizanstvo so takoj označili za terorizem in banditizem. Je potem vsaka samoohranitvena organizacija, ki se iz obupa bojuje proti resničnemu terorju – terorizem, se je spraševal podžupan. Okrcal je tudi ljudi, ki danes “glasno terjajo razumevanje za ravnanje nasprotnikov osvobodilne fronte, za njihovo vojaško in politično – policijsko sodelovanje z nacističnim in fašističnim okupatorjem – z dejanskim uničevalcem slovenskega naroda.” Spraševal se je, od kot se tako rovtarstvo razglaša za jedro slovenstva, od kod tolikšna zaplankanost?
Svojo ost kritičnega govora je usmeril tudi v družbenopolitično dogajanje v Sloveniji. Presahnilo je vsako nacionalno vodenje, sanirati moramo banke, izvesti reformo trga dela, zdravstveno reformo in poskrbeti za privatizacijo. Okrcal je tudi oblast, ki vodi državo v poglobljeno recesijo in v socialni zlom. “Ljudje, ki danes zasedajo prostore, namenjene vrhnjim elitam, niso nikoli nič ustvarili, samo požrli so dediščino in nam pustili svoje dolgove.” Po končani proslavi so se številni pohodniki podali proti Planinskemu domu na Resevni, kjer jih je čakal golaž. (J. G.)
