Gorica pri Slivnici, 28. 11. 2014 – V duhu besed iz naslova sta zakonca Štremfelj obarvala tretji planinski večer v organizaciji našega planinskega društva pod vodstvom Mateja Planka. V dobri uri sta se sprehodila po svoji alpinistični življenjski poti od samostojnih začetkov do skupnih dosežkov in presežkov, pripoved pa ob spremljavi zelo lepih fotografij podajala mirno in ubrano, kot lahko najbrž le človek, ki je v življenju veliko poskusil in veliko doživel, sam in v navezi.
Marija in Andrej Štremfelj sta gotovo najuspešnejši in najbolj znan alpinistični zakonski par pri nas, verjetno pa še mnogo širše. Sta prvi zakonski par, ki sta skupaj leta 1990 osvojila Mt. Everest, na katerega se je Andrej povzpel že prej skupaj z Nejcem Zaplotnikom leta 1979 po prvenstveni smeri preko zahodnega grebena. Andrej je tudi prejemnik najprestižnejšega alpinističnega priznanja zlati cepin, ki ga je prejel skupaj z Markom Prezljem za preplezano novo smer v alpskem stilu na Južni vrh Kančendzenge.
Andrej je bil tudi vodja več odprav, aktiven tudi v Komisiji za alpinizem PZS. Njegov alpinistični opus je izjemen. Bil je na več kot 20 odpravah v nepalski Himalaji, na treh v Karokorumu, v južni in severni Ameriki, na Kavkazu … Ves čas je bil zagovornik in izvajalec alpskega stila v alpinizmu. Povzpel se je na 8 osemtisočakov, v večini na alpski način, po možnosti še po prvenstvenih smereh
Skromna, a ponosna
Dotaknila sta se tako uspešnih vzponov kot takih brez osvojenih ciljev, tako veselja ob svojih uspehih in uspehih drugih kot žalosti ob izgubah. Iz njunega pripovedovanja je bilo čutiti veliko mero skromnosti, a tudi ponos, predvsem v medsebojnem odzivanju na povedano. Kljub temu da sta poudarila, da ne želita biti nostalgična in se izogibata sentimentalizmu o dobrih starih časih, je bilo zaznati občudovanje tistih časov in ljudi, ki so se podajali na goro le z dobro pripravljenostjo, z velikim spoštovanjem in močno voljo, a neprimerljivo slabšo opremo, kot jo ima danes na voljo vsak povprečen obiskovalec zimskih gora.
Ob vsem času, ki sta ga namenila goram, pa sta veliko časa posvetila tudi družini in svoje tri otroke v pripoved ves čas tudi vpletala. Tudi humorja ni manjkalo, pripoved pa sta zaključila s slikovito podobo hudournika in brzic za svojo mladost in mirnim morjem za čas, ki ga živita sedaj, ter fotografijo zrn, da bi katero izmed njih z njuno pripovedjo pomenilo dodatek v mozaiku lepih doživetij tudi pri poslušalcih.
Predavanje je pritegnilo lepo število obiskovalcev, tako domačinov kot takih iz drugih krajev, tako takih, ki si o takih dosežkih komaj kdaj upamo sanjati, a v nas budijo občutek veličastne, mo(go)čne narave človeka, kot takih, ki del takega sveta tudi živijo. A vsi smo si bili najbrž enotni, in to smo z dolgim aplavzom tudi pokazali, da življenjsko pot Andreja in Marije Štremfelj občudujemo. (Nina Gradič Planko, foto: Slavko Bobek)
