Kot se spodobi, se večina Šentjurčanov poda za 1. maj na našega očaka – Resevno. Tokrat je bilo do osrednje prireditve ob prazniku dela, ob 11. uri, le zmerno število obiskovalcev, kasneje pa so se do Planinskega doma napotile kar trume pohodnikov. Na kratki proslavi so zapeli Prijatelji Resevne, občasni zborček pevcev, ki radi obiskujejo naš najvišji vrh. Prisotne je pozdravil tudi Miro Rožej, predsednik Planinskega društva Šentjur. V svojem nagovoru se je obregnil, da šentjurska budnica, ki jo že vrsto let izvaja Pihalni orkester Šentjur, ne seže do Planinskega doma na Resevni, kljub temu, da je to edino uradno zbirališče in osrednja proslava ob državnem prazniku. Dodal je tudi, da planinci opravijo precej prostovoljnega dela na koči, v okolici in prav tako označujejo tudi poti. Prisotne je pozdravil tudi župan mag. Marko Diaci. Kot se za delavski praznik spodobi, je zbrane nagovorila tudi Mojca Stropnik iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, območne organizacije Savinjska. Ta se je spraševela, ali je to, kar doživljamo, pomlad ali zima slovenskega gospodarstva. V sindikatih se zavedajo, da bodo ukrepi vlad še zaostrili gospodarsko krizo in ne pomagala iz nje.
Za zabavo je poskrbel ansambel Pegaz. Na resevniški jasi pa so svoj “štant” postavili tudi ŠKMŠ-jevci. Ti so tudi pekli čevavpiče ter delali unikatne značke, razkazali promocijski material društva … Naj prvomajska Resevna nikoli ne zamre. Živel 1. maj.
