23.5 C
Šentjur pri Celju
04/08/2020
sentjur.net

Zlatih petdeset Nade in Martina Pungarška

Gorica pri Slivnici, 20. 6. 2020 – Pred petdesetimi leti, 20. 6. 1970, sta na skupno življenjsko pot stopila Nada in Martin Pungaršek iz Gorice pri Slivnici. Letos, na isti datum, pa sta se udeležila zahvalne maše v domači cerkvi sv. Urbana, ki jo je daroval Marko Šraml. Številni sorodniki in prijatelji so jima v znak spoštovanja pripravili več presenečenj, katerih čas še dolgo ne bo zbrisal iz spomina.

Usodno pismo

Nada in Martin sta se poznala iz osnovnošolskih klopi. Medtem ko je Martinu srce poskočilo ob srečanju z njo, je Nadino ostajalo ravnodušno. Martin je moral na služenje vojaškega roka v Sremsko Mitrovico, medtem pa se je Nadi smrtno ponesrečila mati. Kmalu za tem je od Martina prejela pismo, iz katerega je velo tako močno sočutje, tolažba in ljubezen, da je pismo položila na svoje srce in z njim spoznanje, da je ravno Martin človek njenega življenja.

Nada je romala še na Brezje in tam prosila, da bi ta »Tinček« postal njen mož. Ko je prišel iz vojske, sta se naključno srečala na avtobusu in njune skupne sanje so se pričele uresničevati. Nada, ki je izhajala iz številčne družine, bilo je skupno sedemnajst (17) otrok, je že v rani mladosti ostala brez obeh staršev. Dobro se je zavedala, da se mora postaviti na lastne noge, zato je toliko bolj čutila, da bo Martin tisti, ki ji bo nudil oporo, ljubezen in smisel za nadaljnje življenje. Novembra je Martin prišel iz vojske, naslednje leto, junija, jo je kot enaindvajsetletni letni fant že popeljal pred oltar.

Tiste čase je na Magdalensko nedeljo na Slivnico hodil pomagat maševati duhovnik Drobež, ki je kolo shranjeval na Nadinem takratnem domu pri Pečarjevih. Nada pa je v procesiji nosila Marijo in po koncu maše tekla domov, da očisti Drobežovo kolo, preden se odpelje. Tudi sicer ga je Nada oboževala kot prijaznega in razgledanega duhovnika. »Dekle, ko se boš pa ti ženilo, boš pa prišla k meni k poroki,« ji je nekega dne dejal, kot bi slutil, da se bo to kaj kmalu zgodilo. In tako je tudi bilo. Svojo večno zvestobo sta si Nada in Martin obljubila pri njemu v Šentjurju, zaradi težkega finančnega položaja pa sta si lahko privoščila prisotnost le najožjih. Ker ni bilo cvenka, tudi muzike ni bilo. A, najbolj pomembna je bila njuna sreča in predaja božji volji. Novembra istega leta se jima je že rodil njun prvi sin Martin, po štirih letih pa še sin Boris.

Lasten dom

Njuna skupna prizadevanja za lasten dom so obrodila sad leta 1972, ko sta kupila parcelo. Martin je zidar, zato je hiša v osnovi zrasla pod njegovimi rokami, tako sta se v novi in sedanji dom vselila julija leta 1977. Oba sta bila zaposlena, Martin v Železarni Štore, Nada pa v Klasju Celje. Kljub temu, da je Nada nadvse rada med ljudmi, je bil njun skupni cilj dom in družina.

Za vse, kar sta ustvarila, je hvaležna Bogu. K njemu se Nada nadvse rada zateka, saj je za njo veliko premaganih zdravstvenih preizkušenj, kot pravi sama, ravno po zaslugi močne vere, upanja in ljubezni. Tako je naslovila tudi pesem, ki jo je sestavila za LUŠ-ni orkester, kjer deluje tudi sama. Zelo rada prepeva, saj je sodelovala v več pevskih skupinah na Šentjurskem. »Petje in druženje s prijatelji me zdravita in pomlajujeta,« doda vedno optimistična zlatoporočenka. Bogu je hvaležna, da tudi v njihovi družini prevladuje ljubezen. V hiši sedaj živijo tri generacije, poleg njiju še starejši sin z družino. Medtem, ko mlajši sin Boris živi v Zrečah. Njun, sicer pester vsakdanjik, večkrat obogatijo njuni štirje vnuki.

Petdeset skupnih let je pa že treba obeležiti, sta si mislila zakonca, a je njune načrte skrivil čas korone. In načrte sta opustila. A prizadevanja za slavje so vseeno potekala, za to pa je glavno vajet v dogovoru z ostalimi najožjimi družinskimi člani prevzela snaha Fanika. Na pomoč so ji pristopili še sosedi Novakovi. Zlatoporočencema se še sanjalo ni, kaj ju čaka v cerkvi sv. Urbana, ko sta šla k maši, ki je bila namenjena zahvali in priprošnji za zdravje. Tam so se zbrali njuni sorodniki in prijatelji,  Nada je v roke pred vstopom prejela šopek, duhovnik pa ju je pripravil na slavnostni prihod pred oltar.

Zlata poroka

Kot priči sta pristopila vnuka, slavnostni obred pa je obogatila duhovnikova pridiga, ki je potrjevala njuno ljubezen in vsestransko priljubljenost. Vnukinja Ana jima je zapela pesem in očarala vse prisotne, oko pa se je Nadi orosilo tudi, ko so se na veliko presenečenje oglasili člani LUŠ-nega orkestra in zapeli njeno avtorsko pesem Vera, upanje, ljubezen.

Zlatoporočenka pa je čustva težko skrivala, ko je pred prisotne še sama stopila in orisala njuno življenjsko pot od začetka do zlate poroke. Prijetno druženje s pogostitivijo se je nato nadaljevalo pred cerkvijo, nato pa dolgo v noč še na njunem domu. Sicer so za presenečenje poskrbeli že večer prej, ko so jima prišli zapet ledik stan člani skupine Vesele kmetice in prijatelji upokojenci. Za posebno darilo si štejeta v veliko čast knjiga z naslovom Zlata poroka, v katerem so njima sorodniki, sosedje in številni prijatelji zapisali želje, sporočila in spomine. V njuna srca so zapisana prav vsa presenečenja in tudi zavedanje z veliko hvaležnostjo, kako sta spoštovana in priljubljena.

Sicer sta botra kar trinajstič ter poročne priče sedemkrat. Dodati še moramo, da je Nada lani prejela priznanje Občine Šentjur za Naj prostovoljko. »Nisem najbolj za takšna razglašanja in priznanja, saj mi več pomeni, da nekoga osrečim in razvedrim. Komaj so me spravili v Šentjur,« je skromna sogovornica. In kako ohraniti večdesetletno sožitje med dvema? »Iskrena svoboda drug drugemu. Oba veva, kam spadava,« izda njun recept Nada, ki se vsako jutro rada poda na sprehod, skupaj pa rada raziskujeta in obiskujeta lepote naše domovine, veselje pa najdeta tudi v vinogradu nad sv. Heleno. V nadaljevanju si želita predvsem zdravja ter  da v domu še naprej vlada ljubezen, mir in blagoslov. Tudi mi tako želimo. (Majda Rezec, foto: Fanika Pungeršek)

Sorodne novice

Jubilej mašniškega posvečenja Marka Šramla

Majda Rezec

Darovali mašo za mučenca Janeza (Ivana) Kranjca

ViP

Goriški upokojenci na romanju v Izoli

Jure Godler

V 12 letih so nagradili že preko 200 prostovoljcev

Jure Godler

Župnik Marko Šraml že dvajset let v župniji Slivnica pri Celju

Jure Godler

Konje žegnali že devetnajstič

Jure Godler
Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več