Javorje, 19. 2. 2016 – Policijsko veteransko društvo SEVER za celjsko območje deluje na območju 32 občin celjske regije in šteje 688 članov, ki so včlanjeni v devet odborov. Šentjurski odbor jih trenutno šteje 65. Na občnem zboru na turistični kmetiji Žurej so se zbrali z namenom, da pregledajo poslovanje preteklega leta in si zadajo cilje za prihajajočega. Predsednik odbora Dušan Polenšek se je v svojem uvodnem nagovoru vsem članom zahvalil za udeležbo in za njihovo požrtvovalnost pred četrt stoletja. Po pregledu poročila in načrta dela je prišel čas za besedo gostov, po njej pa za slovesno dejanje tega večera, podelitev plaket hraniteljem orožja.
Od zaključka procesov osamosvojitve Slovenije mineva 25 let. Za nekatere je spomin na te dogodke še zelo živ. V javnosti se večina govori le o vojaški akciji, ko so v maju 1990 poskusili razorožiti TO, o uporu nekaterih občin, ki orožja niso predale in o raznih akcijah kasnejšega premeščanja orožja TO na varne lokacije. Zelo malo ali skoraj nič pa se ni slišalo, da so po 4. oktobru 1990 tudi enote tedanje milice začele premeščati orožje organov za notranje zadeve iz svojih objektov na tajne lokacije. Zaradi dejstva, da je vrh takratne Jugoslavije nenehno grozil Sloveniji z uvedbo izrednih razmer in bi s posegi zveznih vojaških in policijskih organov razorožili slovenske obrambne sile, so se v takratnih organih za notranje zadeve odločili, da bodo na več tajnih lokacij preselili orožje, strelivo in sredstva zvez, ki so bila skladiščena na postajah milice in na upravah za notranje zadeve.
V objektih milice je bilo shranjeno orožje, ki so ga miličniki potrebovali za morebitno protiteroristično delovanje, delovanje v neposredni vojni nevarnosti in vojni, orožje za celotno rezervno sestavo milice, za pripadnike narodne zaščite, ki so opravljali varnostne naloge pod vodstvom milice, in orožje nekaterih območnih enot TO. Tega orožja JLA niti leta 1990 niti kasneje ni uspela odpeljati v vojaška skladišča. Odločitev o tem, kam preseliti orožje in strelivo, je bila prepuščena posameznim organizacijskim enotam milice.
Posamezni delavci organov za notranje zadeve so na svojem območju poiskali, zaupanja vredne občane, s katerimi so se dogovorili za možnost koriščenja njihovih prostorov za tajno hrambo oborožitve in streliva. Zaradi varnosti pisni dokumenti o dogovorih niso bili sestavljeni, celoten projekt je temeljil na popolnem zaupanju med posameznim delavcem organov za notranje zadeve in občanom. Tudi v enotah dejstev o tajnih skladiščih ni poznal nihče drug kot neposredni organizatorji hranjenja, o tajnih skladiščih ni obstajala nobena pisna dokumentacija. Na območju Policijske uprave Celje je bilo 46 takšnih lokacij od tega 12 v takratni občini Šentjur.
Ker se država do tajnih hraniteljev orožja obnaša precej mačehovsko, so skrb, da ta herojska dejanja posameznikov ne bi utonila v pozabo, prevzeli člani Združenja SEVER. Na našem lokalnem nivoju za to skrbijo člani Policijskega veteranskega društva SEVER za celjsko območje.
Občni zbor so veterani izkoristili za pomemben dogodek. Ob jubileju naše samostojnosti so vsem hraniteljem orožja iz njihovega območja podelili plakete. Prejeli so jih iz rok predsednika PVD SEVER za celjsko območje Antona Šmida in podžupana občine Šentjur Roberta Polnarja. Šmid se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so v tistih težkih časih pomagali, da se je v naši domovini obrnil nov list. Poudaril je: »Takrat niste imeli veliko časa za odločanje. Z orožjem pa ste v svoje domove sprejeli veliko tveganje, saj bi takratna oblast to dejanje zelo strogo sankcionirala. Hvala vam za ves pogum in vso pomoč v tistih težkih časih.« (Zoran Borovšak)
