Šentjur, 22. 1. 2014 – V Piceriji Osmica se je dopoldne zbralo osem dolgoletnih prijateljic, z namenom poveseliti se ob prav posebnem dogodku. Najstarejša med njimi, Boža Sotler, je namreč praznovala 90 let. Po profesiji je bila učiteljica, v svojem življenju pa je spletla več kot 1000 copatkov. Še vedno piše članke v Maistrov glas, njeni članki pa so bili objavljeni v večini večjih slovenskih časnikov. Njen pokojni mož je bil zaposlen v vojski in je bil po službeni dolžnosti poslan na različne konce Jugoslavije, zato je bila primorana potovati z njm. Pohecala se je tudi, da je že 40 let vdova ter 35 let v pokoju. Prijateljice so za njo povedale, da je resnično prijateljica z veliko začetnico: »Takšnih je zelo malo. Vse težave v svojem življenju je znala prenesti stoje in ponosno. To priporoča tudi mlajšim generacijam.« Njen moto v življenju je, da znaš odpuščati in prisluhniti, prijateljice pa so dodale še, da je bila celo življenje aktivna in v gibanju. Njena zadnja zaposlitev je bila učenje razrednega pouka na naši osnovni šoli. Na koncu nam je zaupala še eno anektodo: »Na nekem izletu je en fant plezal po drevju in si strgal hlače. Seveda se je jokal, češ, kaj bodo rekli doma. Ker sem veliko hodila po hribih, sem v nahrbtniku vedno s sabo nosila mini šivalni pribor, ki mi je prišel takrat zelo prav. Vzela sem hlače in mu jih zašila. Vsi so me gledali, nek fant pa je dodal: “Tovarišica, vi ste še vsaj za kako rabo.”« (Zoran Borovšak)
