Teden vseživljenjskega učenja je bil letos tudi zgodovinsko in doživljajsko obarvan, Ljudska univerza Šentjur je organizirala ekskurzijo, katere skupna točka je bil Žusem. Odpravili so se na ogled grajske učne poti, ki so jo zaključili na ekološki kmetiji Žurej. Udeležence pohoda je na vrhu Žusma sprejela predsednica društva Izviri Dobrina Danica Recko in spregovorila o zgodovini kraja ter o društvu in njihovih aktivnostih. Mimo obnovljenega vodnjaka so se odpravili proti prvi doživljajski točki poti, ki se imenuje Zvoki narave. Po senčni gozdni poti so se sprehodili do druge točke, ki je bila bolj zgodovinska, tu je predstavljena zgodba o ugrabitvi grofične Ane in ko se je ta zgodila, je grof sprožil veliko iskalno akcijo, na katero so se odpravili tudi s psi.
Z zgodovinske točke so se udeleženci tako vrnili v dolino, na kmetijo Žurej, ki stoji na istem mestu že od časa žusemskih graščakov. Ob pršjači in kavici, ki ju je pripravila gospodinja Anica Žurej, in slastnih jagodah so v prostoru za turizem spoznali največjega poznavalca Žusma. Danijel Artiček, avtor številnih literarnih del o kozjanskih krajih in ljudeh, je nadaljeval s predstavitvijo bogate zgodovine Žusma. Obiskovalcem je razložil, kako so nastale legende grofije Žusemske, ki jih je izdal v istoimenski knjigi. Legende, ki jih je avtor pripovedoval, so vzbudile tako zanimanje kot dobro voljo, posebej najbolj znana o babnem vinu. Franc Žurej st., ki domače kraje dobro pozna, je z avtorjem knjig obujal spomine na mlada leta. Nekoč cvetoči kraji ob pomembni prometni poti kažejo danes povsem drugačno podobo, a njihova zgodovina je zelo zanimiva in turistom privlačna. Gospa Artiček je ob koncu podarila vsakemu udeležencu moževo knjigo Nak, nimam časa!, ki pa ima drugačno vsebino, z zdravim humorjem obravnava tretje življenjsko obdobje.
Nekdaj grajska pristava, danes ekološka kmetija – sledil je ogled kmetije Ječovo. Gospodar Franc Žurej ml. jo je gostom gostoljubno predstavil in jih popeljal najprej do ječe, nato so sledile sodobnejše pridobitve kmetije: peč na sekance, sončna elektrarna. Nekoč mračna in hladna ječa danes služi kot klet in v njej se niso dolgo zadržali, toliko več vprašanj so imeli o peči na biomaso in finančnem vložku, ki je za to potreben. Odlično vodeni ogled so končali v nasadu okusnih jagod in malin. (A. P.)
