Šentjur, 6. junij 2019 – Glasbena šola Šentjur je v sklopu prireditev ob 50-obletnici delovanja pripravila tudi glasbeno, literarno in plesno predstavo, imenovano Zgodba o mali Dorimu. Pred predstavo je ravnateljica šole Simona Zdolšek podelila priznanja 23. najuspešnejšim učencem glasbenega pouka, ki so se izkazali na številnih glasbenih tekmovanjih. Po podelitvi vseh priznanj so pričeli z zgodbo, ki jo je moderirala Tina Strmčnik. Že na začetku velja povedati, da se je ob snovanju glasbeno-plesne pravljice povezal novi rod šentjurskih kreativcev. Literarna predloga Žive Voga se je dotaknila scenaristke, pesnice in profesorice klavirja Tine Pečar. Slednja je zgodbo strnila v rime. Mladi planinski skladatelj Matic Romih je zgodbo še uglasbil. Da ni ostalo vse na literarno-glasbeni zvrsti, je koreografijo pripravila Tanja Verglez, ki poučuje ples v Harlekinu. Za ilustracije je poskrbela Meta Wraber.
Kot kamen po kamenčku mozaika je zrasla predstava, ki se je dotaknila marsikoga. Za glasbeno podlago so skrbeli pevci komorne skupine in pevski zbor glasbene šole, za inštrumente pa so poprijeli najboljši mladi glasbeniki – Na flavti Iza Pia Peperko in Janja Šolinc, na klarinetu Matija Lakner in Tina Stojan, na bas klarinetu Alen Podgoršek, na violini Lara Jager, Maša Leskovar in Monika Šolinc ter na tolkalih Miha Inkret Rotovnik, Anej Kovač, Dominik Križnik, Ivana Trunkl in Neli Vizjak. Na klavir pa so igrali Domen Bahč, Eva Centrih, Gašper Lukanc, Marcel Kovač, Kaja Sovinc, Klea Testaniere in Tinkara Trobec
Mala Dorimu
Zgodba o mali Dorimu je sanjska pripoved o deklici, ki skupaj s sanjskimi vilini zbira naše sanje. Sanje so različnih barv in vsaka odslikava drugačno razpoloženje, čutenje in celo vedenje. Iz teh barvitih sanj Dorimu sestavlja sanjski svet – Mavrični gozd, kjer prebiva optimizem in življenjske modrosti. Plesalke in svetlobni efekti so tako uprizorili različne barve, ki so jih spominjali na občutja, morje, ljubezen itd …
Tina Pečar, ki je bila največje kolo v celotnem zapletenem mehanizmu predstave, je povedala, da ko je prebrala zgodbo, je vedela, da jo mora postaviti na veliki oder. V pravem času je napisala vseh devet dorimujskih pesmi – največkrat je delala ponoči. “Vsi sodelujoči otroci učenci šentjurske glasbene šole. Le ena plesalka ni naša učenka, je pa hči ene od mentoric,” nam je zaupala Pečarjeva. “Plesalci so poleg pevcev, instrumentalistov in ilustracij vitalni del predstave. Ker gre za enakovreden umetniški trikotnik glasba-risba-ples, se vse sestavine dopolnjujejo. Nobena ne izstopa ali je v ozadju. Pripovedovalka nastopa kot vez med njimi ali pa vez med sanjskim in tozemskim,” je še povedala režiserka predstave.
(Jure Godler)
