3.3 C
Šentjur pri Celju
10/11/2024
sentjur.net

Imava šest otrok in štiri angele varuhe

Ponikva, 25. 2. 2022 – V petek so v župnijski cerkvi na Ponikvi organizirali že drugi Slomškov večer v tem letu. Tokratna gosta sta bila Melita in Gregor Čušin, ki sta zbranim predstavila svoje življenje ter skupne vzpone in padce na zakonski poti. Rdečo nit je skozi večer povezovala Bernarda Koražija, za glasbeno popestritev pa so tokrat poskrbeli pevci otroškega pevskega zbora pod vodstvom zborovodkinje Marije Klančar.

»Prav vesel sem, da tokrat v živo poteka ta večer in da res po daljšem času lahko skupaj doživimo to priložnost, da nam nekdo nekaj podarja in tako iščemo pogled v prihodnost,« je uvodoma poleg pozdrava povedal domači župnik Alojz Kačičnik. Letošnje leto je za kristjane po zaslugi papeža Frančiška še kako pomembno. Nekako se učimo hoditi skupaj, iskati skupno pot in upoštevati smerokaze, ki nam jih ob poti nastavlja Gospod skozi življenje. Del poti je bila seveda tudi bolezen covid-19, ki je v naša življenja vnesla veliko novega. Na enkrat smo bili primorani ohraniti empatijo drug do drugega, pa čeprav le na daljavo. Kljub vsemu smo premagali tudi to pot in na koncu ugledali luč, ki simbolizira boljše čase.

»Sva različna in posebna«

Gregor Čušin se je rodil kot peti, najmlajši otrok Čušinovih iz Koroške Bele. Po končani gimnaziji na Jesenicah se je vpisal na študij slavistike in po končanem prvem letniku spoznal, da to ni pravi študij zanj. Na skrivaj je odšel poskusit še na igralsko akademijo. Tam je diplomiral in se zaposlil. Dolga leta je bil član Ljubljanskega mestnega gledališča in sodeloval z drugimi gledališči. Rad se ukvarja z režijo, velikokrat pa ga ljudje spoznajo po njegovih avtorskih monodramah, v katerih se posveča tudi krščanskim temam.

Jeseni 2018 je začel svojo svobodnjaško pot. Zdaj sam razpolaga s svojim časom. Poleg igranja sodeluje tudi s prispevki v tedniku Družina in mesečniku Ognjišče, s podkasti na radiu Ognjišče in še bi lahko naštevali. Gregor zase pravi da je igralec po poklicu in karakterju, po odločitvi in ljubezni pa je oče. Žena Melita Čušin je mati, učiteljica, katehetinja in skupaj sta starša šestih otrok. »Poleg tega sva oba z ženo malce posebna,« se pošali Gregor. »Jaz sem nergač, ona zelo potrpežljiva, kar je vir konstantnih nesporazumov. In če se človek prepira, se pač pogovarja. Problem današnjih odnosov je ravno v tem, da ni komunikacije. Ko pogovor zamre, pa ugasne tudi odnos. Midva se vsaj prepirava in tako je najin odnos vedno živ in pregovorjen, zato sva še vedno skupaj in mislim da bo tako tudi do smrti.«

Pomembno je, kako hodimo

Za uvod svojega pričevanja je Čušin povedal prigodo iz življenja, ki ga je spomnila na naslov letošnjih Slomškovih večerov na Ponikvi. »Z ženo sva takole hodila po poti, jaz sem hodil za njo, ona pred mano ter sem gledal v tla in pazil, kje hodim. Začel sem razmišljati, da je ta pot, ta gaz, nekako naša pot v življenju. Vsak dan smo na poti in hodimo skozi življenje. Ampak je pomembno, kako hodimo.

Če gledaš v tla in paziš res na vsak korak, zato da ne boš padel, boš prišel varno do konca poti, ampak ne boš pa opazil, kaj se dogaja okoli tebe. Če dvigneš glavo in gledaš malce naprej, obstaja veliko nevarnosti, a imel boš več od same poti in to je naše življenje.« Kot je povedal, sta z ženo velikokrat raje gledala okrog sebe in tako sta tudi večkrat zdrsnila in padla. A v tej njuni skupni poti sta uspela, zgradila odnos, ki pa ga uspešno peljeta iz dneva v dan. Kljub preizkušnjam, ki jima jih je ob njuno pot nastavilo življenje, sta skupaj zmogla.

Iz otroške simpatije do moža in žene

Preprosta zakonca Čušin sta v sebi res skromna človeka, ki ju ni strah na glas spregovoriti o njunih slabih in dobrih stvareh, ki ju spremljajo, ko hodita po poti, skozi življenje. Z veseljem prisluhneta tudi drugim pričevanjem zakoncev, saj sta mnenja, da bi vsak zakonski par moral kdaj na glas spregovoriti o njihovi prehojeni poti, saj ima vsak od njih za sabo zagotovo lepo, a hkrati trnjevo pot, o kateri je vredno spregovoriti. Njuni začetki segajo že daleč v otroštvo, ko so se njune iskrice ljubezni počasi začele iskriti.

Oba prihajata iz istega kraja. Kot pravi Melita, je sama večkrat prosila Boga, če bi ji lahko naklonil ljubezen Gregorja. Skozi mladost sta se večkrat udeleževala svete maše ter obiskovala mladinsko skupino, kjer sta skupaj kot fant in punca nevede veliko doživela. Sama pravita, da je bilo vse to zanju velik plus, saj sta kasneje, ko sta že bila poročena, še vedno veliko črpala iz mladosti in vzgoje, ki sta jo dobila na vseh srečanjih.

Ko so prišli v njuno življenje otroci, ni bilo več veliko časa, da bi hodila na srečanja, zato je tudi tukaj prišlo prav zelo veliko stvari, ki sta jih sprejela in se jih naučila v mladosti. Prav gotovo bi lahko rekli, da so prelomnice tiste, ki zaznamujejo življenje ljudem. Ko se že vse zdi, da je situacija brez izhoda, se na koncu najde pot, po kateri se vse dobro izpelje. Kadar dobro pogledamo celoto, vidimo, da so le to dragoceni trenutki življenja, iz katerih se pogosto naučimo največ.

Njune načrte je življenje nadgradilo

Njuna družina danes šteje šest otrok. Kot pravita, sta že kmalu kot punca in fant delala načrte za kasneje v življenju. Obema je bilo skupno, da bi rada imela veliko družino s petimi otroki. Njuna želja se je seveda uresničila in čez čas celo nadgradila, ko se jima je rodil šesti otrok. Kljub vsemu pravita, da so na nebu tudi štirje angeli varuhi, ki jim, žal, ni bilo dano živeti, vendar so z njima na poti na vsakem koraku. Življenjske izkušnje so jih naučile največ. Predvsem pa sta se zavedala, da sta drug drugemu največja opora in spodbuda za življenje. Dogodku je v župnijski cerkvi na Ponikvi prisluhnilo lepo število udeležencev, kar je bilo še večje veselje s strani organizatorjev, ki so po dolgem času imeli priložnost dogodek izpeljati v živo. (Tjaša Ferlež)

Sorodne novice

Srebrnih 25 let duhovništva Alojza Kačičnika

Tjaša Ferlež

Prvo obhajilo na Ponikvi

Tjaša Ferlež

Slomškovi večeri: “Ta otrok bo živel!”

Tjaša Ferlež

“Bog z mano v službi in z mulcem pri nogometu”

Jure Godler

Na Ponikvi prejeli Jezusa v srce

Tjaša Ferlež

Po Slomškovi romarski poti

Tjaša Ferlež
Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več