Gorica pri Slivnici, 29. 6. 2020 – 29. junija godujeta apostola Peter in Pavel. To je praznik, ko kristjani praznujejo njuno mučeniško smrt in ko slovenski škofje diakone posvečujejo v duhovnike. Medtem ko je bilo včasih novomašnikov bistveno več, jih danes komaj preštejemo na prste ene roke. Sicer jih je letos malo več, kot prstov ene roke, saj bo posvečenje prejelo sedem kandidatov za duhovnika.
Kje tičijo vzroki za pomanjkanje novomašnikov, ne bomo razpredali, lahko pa razpredamo o sreči faranov, ki se lahko pohvalijo s svojim duhovnikom v župniji. In če je po vrhu duhovnik ljudskih src v izkazovanju veselja do svojega poslanstva ter preudaren pridigar, si verniki kaj več skoraj ne morejo želeti. Vse te “darove” lahko pripišejo tudi duhovniku Marku Šramlu, kateremu farani župnije Slivnica pri Celju in Prevorje zaupajo že skoraj 23 let. Od lani pa je dobil v upravljanje še župnijo Žusem. Vsa ta leta Šramlu s svojo domačnostjo in prizadevanjem uspeva povezovati ljudi, kar se ne odraža le v zadovoljstvu faranov, temveč tudi in predvsem pri vzdrževanju cerkva in župnijskih zgradb vseh treh župnij.
Posvečen pred 30 leti
Sicer pa je duhovnik Marko Šraml bil posvečen pred 30 leti in svojo duhovniško pot pričel kot kaplan v župniji Videm pri Krškem. 1. avgusta 1997 je prevzel v upravljanje župnijo Slivnico pri Celju. Ob tem jubileju je 29. junija v cerkvi sv. Urbana potekala zahvalna maša, kjer so se ob razodevanju veselja mešala tudi čustva in besede zahvale. Njemu namenjene so bile tudi pesmi cerkvenega pevskega zbora sv. Urbana pod vodstvom Branke Jelena.
Kako Šraml razodeva veselje kot sad Božjega poslanstva in kako ga imajo preprosto radi, so mu povedali in čestitali verniki, v imenu Krajevne skupnosti Slivnica pri Celju pa mu je čestital in zaželel še veliko zdravih in blagoslovljenih let v krogu svojih vernikov njen predsednik Janez Palčnik. Maši je prisostovala tudi njegova mati, ki ji je Šraml ob tej priložnosti namenil prav posebno pozornost in zahvalo za lepo otroštvo in vsestransko podporo pri njegovem poslanstvu. Druženje s pogostitvijo se je nato nadaljevalo še pred cerkvijo, kjer so mu številni segli v roko in se mu zahvalili za dosedanje božje pričevanje ter mu zaželeli dolgoletnega zdravja in srečnega sožitja. In kot Šraml večkrat z veseljem poudari, se v tej sredi počuti srečnega in nikoli zavrnjenega, mu želimo, da ostane še dolgo tako. (Majda Rezec, foto Jure Jelen)
