Rifnik, 7. 9. 2024 – Vrh Rifnika na južnem delu naše občine, je predstavljal zatočišče našim prednikom že v času starejše železne dobe in je bil neprekinjeno poseljen skozi vsa pomembna zgodovinska obdobja. Največji razmah je naselbina dosegla v času bronaste in starejše železne dobe, kjer je obsegala skoraj celotni plato in položne terase pod njim. Tam so stale različno velike koče grajene iz kamna ter lesene konstrukcije. Okoli 6. stoletja pr. n. š. so se tam naselili Kelti, a žal za sabo pustili manj predmetov kot njihovi predniki. Vrh Rifnika so znova obljudili Rimljani v 1. stoletju in izgradili svetišče posvečeno Akvonu – lokalnemu božanstvu reke Voglajne. V 5. stoletju ko se je začelo širiti krščanstvo čez naše kraje so na Rifniku pozidali tudi cerkev in krstilnico. Kasneje so se na Rifnik priselili Langobard. Danes pa znova Rifnik, četudi samo za nekaj dni, poselijo Kelti.
Zadnja Keltska vas?
Že peto Keltsko vas so na Rifniku postavili člani Športno umetniškega društva Rifnik (ŠUDR). Projekt Keltska vas je vsako leto večji in zahtevnejši za organizacijo, pa tudi prepoznavnejši in bolje obiskan. Vendar zaradi gore materiala, otežkočene logistike, pomanjkanje delovnih rok pri sami pripravi in nekaj prostovoljnih dni dela pod težo organizacije klecajo noge tudi najbolj zagretim ŠUDR-ovcem. “V petek smo vso opremo vozili po razmočeni gozdni cesti na vrh Rifnika s tremi traktorji in prikolicami. To je nevarno delo, saj je gozdna cesta na določenih odsekih poškodovana in je prikolico odnašalo,” nam o logističnih težavah pove Mojca Kolar, ena izmed organizatorjev dogodka.
“Za organizacijo je potrebno ogromno dela, podmladka, ki bi se tako prizadevno trudil pa ni. Tudi nam najbolj zaganim počasi pojenjajo moči, zato smo se pogovarjali, da bo letošnji Keltski dan tudi zadnji v naši organizaciji,” pove Kolarjeva. Največ časa vzame ŠUDR-ovcem namreč priprava rekvizitov, hrane, vožnja na Rifnik, postavitev, v nedeljo pa pospravljanje in seveda obratna pot v dolino. V petih letih pa je število članov, ki so pripravljeni za nekaj dni prijeti za težko delo, počasi upada. “Na tem mestu se zahvaljujem vsem našim članom in vsem s katerimi smo teh nekaj dni skupaj krepko delali,” je dodala organizatorica.
V petek so ŠUDR-ovci imeli na voljo tri traktorje s prikolicami. Enega šoferja in dva traktorja je organiztorjem posodil Šolski center Šentjur, en traktor in dva šoferja pa Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti iz Celja. Slednja pa je prispevala tudi štiri pridne dijake. Keltski taksist je bil Jože Klajnšek, ki je z mini traktorjem opravil nešteto voženj na Rifnik
Podpora poganskih bogov
Organizatorje je na sobotno jutro pozdravilo vzhajajoče sonce in pričaralo nekaj najlepših prizorov pri nas. Stojnice razstavljalcev in sodelujočih društev so se počasi začele polniti, življenje je znova prepravilo prostor kjer so pred več kot 2.500 živeli naši predniki. Pozdravu sonca pa se je pridružil tudi keltski druid, filozof in modrec, ki ga že vrsto let upodablja Dominik Gračner. “Dobrodošli na tem mističnem prostoru, kjer nam narava daje posebno energijo, svobodo, mir in zatočišče pred vsakdanjo naglico. Predvsem pa nam nudi priložnost, da ob druženju, začutimo toplino sočloveka povezanega z naravo v prostoru in času,” je povedal uvodoma. Pozdravil je keltske bogove, starešine in vse entuziastične prebivalce keltske vasi, ki so jo znova v 21. stoletju vzeli za svojo.
“Kelti so globoko častili naravo, saj so v njej videli božanstvo, ki se manifestira skozi oblike v naravi. Dušo so videli v drevesih, rastlinah, kamnih, gorah, rekah praktično v vsem kar nam narava ponuja. Keltski predniki so verjeli, da živali povezujejo človeka z božanskim. Živali so dojemali kot vodnike, s katerimi so si delili Zemljo in so bili osrednji simbol vrednot- poguma, volje, modrosti. Tisti, ki so bili zares povezani z naravo so lahko razumeli govorico ptic,” je druid dodal še nekaj globokih modrosti starega časa. Izpostavil je, da Kelti niso potrebovali posebnih stavb za čaščenje bogov, saj je njihov tempelj bila narava. Za razliko od grške in rimske kulture, kjer so imeli moški dominantno vlogo, so v keltski antični kulturi ženske posedovale bolj spoštovano vlogo – spoštovali so jih zaradi znanja in niso bile v last moških. Prav tako so bile lahko pogumne bojevnice in vladarice.
Kelti so tudi verjeli v reinkarnacijo življenja, potovanje duše in nadaljevanja življenja po smrti. Naj bi celo žalovali ko se je rodil otrok, saj je takrat v onostranstvu umrla duša in prišla na zemljo. Umrlim prednikom pa nastavljali hrano, saj so verjeli, da so umrli le eno misel od nas in pripravljeni, da nam pomagajo. Za obiskovalc so ŠUDR-ovci vse te vrednote sestavili v mozaik in v zgodbo. V spremstvu častne straže pa je zbrane pozdravil tudi župan mag. Marko Diaci, ki se je zahvalil organiztorjem, da vsako leto pripravljajo to prireditev, ki je ena bolj odmevnih in prepoznavnih turističnih prireditev pri nas.
Stojnice, hrana in obrt
Obiskovalci, ki so obiskali keltsko vas so lahko znova opazili napredek v rasti naselja. V petih letih se je razvil v pravo turistično Meko, dvignil prepoznavnost tudi pri sorodnih društvih, ki si že množično želijo sodelovati in razkazovati svoje izdelke, veščine, igre ali hrano. Tudi tokrat so se lahko obiskovalci udeležili različnih delavnic, se preiskusili v lokostrelstvu, metali sekiro, se pomerili v družabnih igrah. Lahko so si ogledali stare obrtniške prakse kot je rezbarjenje, kovaštvo tkanje in lončarstvo. Za tiste najbolj vztrajne raziskovalce Rifnika pa so pripravili tudi keltsko enolončnico, se posladkali s palačinkami in cesarskim pražencem ter se odžejali v keltski točilnici s vrčkom Kelta.
Moč si je bilo ogledati tudi delavnice pletenja košar, izdelovanja nakita, izdelave izdelkov iz usnja, izdelave žajbljevega kadila in druge. Na Keltski tržnici pa je bilo moč kupiti številne izdelke iz gline, leseno orožje ali suho cvetje. Pomerili so se lahko tudi v metanju podkev ali pa skupaj z vedeževalko pogledali v svojo prihodnjost.
Sodelovanje z društvi
Keltsko vas pa tradiconalno obiščejo tudi Vikingi Maistri Marpurgi iz Maribora, ki z Kelti prijateljujejo že od samega začetka. Prikazali so taborsko življenje vikingov in pripravo hrane na pravem ognju. Obiskovalce je očaral ples Anje Herc – plesalke z ognjenimi obroči. S pisanimi tančicami pa so zaplesale tudi plesalke KUD Sahar. Te so predstavile dva plesa boginje Danu, ki je keltska boginja narave – prvi je predstavljal ples vode drugi pa ples vetra. Člani Kulturnega društva Prevorje so pokazali kako so izdelovali žeblje in druga obrtniška dela. Znova je za meditacijo z zvočnimi skledami poskrbel nepalski Šentjurčan Birman Shrestha, Irena Zupanc iz Kalobja pa za zvočno kopel z gongom. Člani ŠUDR-a pa so se zahvalili tudi svojemu častnemu čanu društva Ivo Brodeju, ki vsako lepo poskrbi za več keltskega orožja in opreme, ob enem pa nosi tudi naziv Ata Kelta – vrhovnega poglavarja rifniške naselbine. Ob njegovem rojstnodnevnem jubileju pa so mu podarili pravo keltsko čelado. Vrhunski dogodek na Rifniku je trajal do večera. Naslednji dan pa je organizatorje čakalo še nošenje vseh rekvizitov v dolino in tudi zaslužen počitek. (Jure Godler)
