Dobje, 18. julij 2026 – Nika in Matej iz Dobja sta svojo osemletno skupno pot letos sklenila s poroko. Poročni dan, ki sta ga pripravila skoraj v celoti sama, je bil poln lepih presenečenj, iskrenih čustev, dobre volje in ljudi, ki so jima blizu.
Matej prihaja iz Dobja, Nika iz Virštanja, že nekaj let pa skupno življenje gradita v Dobju. Oba izhajata iz kmečkih družin in sta močno povezana z domačim okoljem. Mateju je bila glasba tako rekoč položena v zibelko in je še danes pomemben del njegovega življenja, Nika pa je po končanem šolanju svojo poklicno pot našla v podjetju Topdom Polje Šentjur.
Njuna ljubezenska zgodba se je pravzaprav začela že v srednji šoli, vendar sta po koncu šolanja izgubila stik. Ponovno sta se srečala povsem nepričakovano, ko je Matej z ansamblom igral v gostilni, kjer je Nika delala kot natakarica. Ponovno srečanje je hitro zanetilo iskrico in od takrat sta bila nerazdružljiva. »Pa naj še kdo reče, da gostilna ne združuje ljudi!« sta se ob spominu na začetek njune zveze pošalila mladoporočenca.
Poroka, ki se je začela na kavču
Tudi odločitev za poroko je prišla povsem spontano. Nekega nedeljskega večera sta sedela na sedežni garnituri in gledala televizijo, ko je Nika nenadoma predlagala: »Kaj pa, če bi se midva drugo leto poročila?« Matej o predlogu ni dolgo razmišljal in je z veseljem pritrdil.
»Poklicala sva najino najboljšo prijateljico, s katero se družimo skoraj vsak dan, in jo prosila, naj nama izbere eno soboto za poroko.« Brez razmišljanja je izbrala 18. julij 2026. Ko ju je vprašala, zakaj ravno ta datum, sta ji odgovorila: »Pravkar si izbrala datum najine poroke!«
Sledilo je veliko smeha, veselja in lepih čustev, s tem simpatičnim trenutkom pa se je začela tudi njuna poročna zgodba. Odločitev je bila sprejeta in začele so se priprave. Večino stvari sta uredila sama, saj sta želela, da bi bil poročni dan čim bolj njun. Pri tem sta imela veliko podporo staršev, družine in prijateljev, ki so jima pomagali pri pripravah in poskrbeli, da je bilo vse pripravljeno tako, kot je bilo treba.
Od jutranjega šopka do ognjemeta
Poročni dan se je začel zgodaj zjutraj. Medtem ko se je Nika s prijateljicami urejala, je Matej gledal televizijo, nato pa se nenadoma spomnil na nekaj, kar se mu je zdelo precej pomembno. »Nika, kaj pa šopek, a ga midva sploh imava?« jo je vprašal. A skrb je bila odveč. Nika je imela šopek že urejen, saj ji je Matej že prej dejal, da sama najbolje ve, kaj ji je všeč.
Poročni dan se je nadaljeval pri njunem domu v Dobju, kjer so se zbrali svatje in skupaj nazdravili njuni sreči. Po prijetni pogostitvi so se odpravili na Kozjansko domačijo, kjer sta mladoporočenca izrekla civilni »da«. Pot ju je nato vodila proti cerkvi, kjer so zanju posebno presenečenje pripravili člani PGD Dobje, katerega člana sta tudi sama. Sledil je cerkveni obred v Dobju pri Planini, po njem pa še prijetno druženje in pogostitev pred cerkvijo.
Na poti proti poročnemu slavju v Slivnici presenečenj še ni bilo konec. Za dobro voljo in prijetno nadaljevanje dneva sta poskrbeli Marjana in njena sestra Karla Salobir iz Gostilne pri Olgi, ki sta poskrbeli, da so se suha grla ob lepem vremenu še malo zmočila. V Slivnici je nato sledila večerja, za njo pa sproščena zabava, polna smeha, plesa in veselja. Ko se je dan že prevešal v noč, je nebo razsvetlil še veličasten ognjemet, ki je njunemu posebnemu dnevu dodal čudovito piko na i.
Dan, ki ga ne bi spremenila
Ko sta po poroki pogledala nazaj, sta bila enotna – svojega dne ne bi spremenila. Vse je potekalo tako, kot sta si želela, predvsem pa sta bila obdana z ljudmi, ki jima največ pomenijo. »Če bi se danes še enkrat odločala, ne bi spremenila popolnoma ničesar,« sta povedala.
Dan je sicer minil veliko prehitro, a je za seboj pustil številne lepe spomine. Največ jima je pomenilo prav to, da sta lahko svojo srečo delila z družino, prijatelji in vsemi svati.
Ob koncu sta se zahvalila vsem, ki so bili del njune poročne zgodbe – staršem, družini, prijateljem in svatom ter vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pripravi njunega posebnega dne. Tistim, ki se na poroko še pripravljajo, pa sta namenila preprost nasvet: naj uživajo v vsakem trenutku priprav in naj bo poročni dan predvsem takšen, kot si ga želita sama.
Njuna zgodba se je začela z naključnim srečanjem v gostilni, po osmih letih pa ju je pripeljala do oltarja. In če je njuna poroka pokazala eno, je to, da so najlepše zgodbe pogosto tiste, ki se začnejo čisto nepričakovano.
(Tjaša Ferlež)
Foto: DS Media
